Julija smo zbrali da bi uredili vzletišče na Lijaku. Predvsem je bil namen zakuriti vejevje, ki se je nabralo ob širjenju vzletišča. Ker je bilo materijala kar nekaj, smo se ustrezno pripravili. Prinesli smo več gasilnih aparatov in večjo količino vode, tako da je bil ogenj ves čas pod nadzorom. |
Sicer pa imamo v naših vrstah tudi gasilce, tako da je bil vsakršen strah odveč!
Odločitev je padla. 22.6 gremo društveno na prelet iz Lijaka do Nanosa in nazaj v Vipavo, kjer se dobimo na pristanku pri Anji. Pred poletom nam Damjan da zadnje napotke, kako, kam, kdo. Izkušenejši letijo naprej in so za sondo tisti manj izkušenim, ki šele raziskujejo nove terene. |
Na vzletišču se pomenimo še o zadnjih malenkosti in eden po eden se odpravimo v zrak. Kmalu se pokaže, da smo zadeli idealen dan in hitro napredujemo proti zmajarski rampi in za nekatere prvič naprej proti Kuclju, Čavnu in že preskočimo na Kovk. Tisti najhitreši malo potipajo po Kovku in po postaji kmalu javijo, da so pogoji idealni in da so z lahkoto navrteli na 1700m, tako da se tudi tisti manj korajžni poženemo na preskok. In res, Kovk dela odlično. Hitro navrtimo na varno višino za preskok na Nanos. Na poti proti cerkvici Sv.Heronima srečamo klubske kolege, ki se že vračajo. |
Še zadnji obrnemo na Nanosu in hitimo proti pristanku pri Anji. Na pristanku je polno navdušenja, nekateri se veselijo svojega prvega preleta, drugi se veselijo odličnega letalnega dne. Seveda sledi obvezni de-briefing ob pijači in deljenje novih občutkov in spoznanj. Malo za šalo malo zares krstimo še nove preletaše z brco v rit in se razidemo z obljubo, da bomo takšne dni obvezno ponovili. |
Še posnetek celotnega dne:
Page 4 of 4