V letošnjem letu je tekem, ki štejejo za slovensko ligo zelo veliko, kar je za nas, nove tekmovalce, zelo dobrodošlo. Prejšnji vikend se nas je pod Konjiško goro zbralo 21 in to iz kar šestih različnih držav.

Vremenska napoved za soboto je kazala precej vetra, vendar so nam vseeno sestavili task v upanju, da bo vetra manj. Pred našim štartom, je bilo sodeč po wind dummy-ju kar lepo. Povsod je držalo in tudi vetra ni bilo veliko. Sestavili so nam 52 km task in čez dobre pol ure smo šli v zrak. Že takoj po štartu sem videl, da je veter močno pojačal, saj sem šel na mestu samo gor nad štart. Do vrha Konjiške je šlo na vetru brez problema višje pa formirane termike ni bilo. Oudie je kazal 24km/h vetra. Na štartu je začelo kasneje še močneje pihati, tako da se 7 tekmovalcev ni odločilo poleteti. Do prve obratne točke z vetrom ni bilo težav, nazaj je bila druga zgodba. Nekega dviganja ni bilo, vetra precej, prostorov za pristanek pa tudi malo. Tako nas je večina po prvi obratni točki pristala na platoju na istem travniku. Trije so še odleteli do naslednje obratne točke, v cilj pa sta prišla le dva, prvi Bojan Gaberšek in drugi Tadej Krevh. Kdor zna pač zna, in ga tudi 24km/h vetra ne moti.

V nedeljo je napoved kazala bolje, tako da so nam sestavili 55km task. V zrak smo šli vsi brez problema in visoko čakali na začetek tekme. Kot velikokrat pa je 5 minut pred začetkom tekme crknilo in vsi smo začeli počasi izgubljati na višini, vendar smo bili še vedno na cca 1600m. Do prve obratne točke na vzhodu je šlo brez problema, naslednja točka pa je bila malo naprej od Kamšaka. Ker je bila prva skupina spredaj precej nizko sva z Robijem popravila višino. Jaz sem dlje vztrajal v stebru, kar se je kasneje dobro obrestovalo. Kasneje sem z Tomažem Toplakom še malo popravil višino in sva hitro in visoko polovila prvo skupino. Potrebno je bilo leteti zopet mimo štarta v veter, na vzhod. Tomaž je letel po ravnini in je hitro prišel do štarta, jaz pa sem se odločil popraviti višini na grebenu, za kar sem izgubil veliko časa. Pri štartu je bilo zelo spihano in smo se vsi kar nekaj časa mučili, da smo nabrali višino in obrnili točko. Naslednja točka je bila 5km na ravnini in ker na grebenu ni bilo dviganja sva se skupaj s Petrom odpravila proti obratni, kjer se je najin let tudi zaključil. V cilju so bili le trije. Prvi je bil zopet Bojan, drugi Dušan in tretji Tomaž Toplak, kar je bil tudi skupni rezultat, sam pa sem osvojil 7 mesto.

Letenje v teh krajih se zelo razlikuje od letenja po hribih, poleg tega pa je bilo vetra kar precej, kar je še bolj otežilo letenje. Zaradi tega je bilo kilometre tukaj vsaj dvakrat težje preleteti kot drugot. Kadar si visok imaš res lep razgled, a kaj ko si lahko že v naslednjih 10 minutah nekje pri tleh in panično iščeš vsaj malo dviganja.

Na tem mestu bi se rad zahvalil tudi sponzorjem, ki mi pomagajo v letošnji sezoni: Polet Nova Gorica, Mercator Slovenija, Slovenian Paragliding Team in  Naviter.

Jernej Simič

Slike: Mitja Jug

Spoštovani piloti!

Vabim Vas na prireditev, ki jo pripravljamo posebej za »prve letalce«.
Potekala bo na Lijaku, v soboto 30.09.2017. Prav tako vabljeni vsi piloti
tudi najmlajši, da spoznate pionirje v našem športu. Starejše pilote prosim,
da padalsko opremo, ki ima že zgodovinsko vrednost prinesete s seboj. Na
pristanku jo bomo razstavili, da si jo lahko ogledajo tudi mlajše generacije.
Prijavite se lahko do 13-ih. Letenje s starimi, še letečimi napravami in
ponjavami, pa bo potekalo od 13-ih do 15.30. Podelitev priznanj vsem prvim
prostim letalcem bo po 16-ih.

Zaradi lažje organizacije Vas prosim, da sporočite udeležbo na
e-mail: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it..

V primeru slabega vremena prireditev odpade.
Vljudno vabljeni.
Predsednik ZPLS in EHPU
Bojan Žižmond

Od 27.4 do 2.5.2019 je bila planirana tekma Soča Valley Open, ki letos veljala tudi za Slovensko državno prvenstvo. Ker pa vremenska napoved ni bila obetavna za ta termin, je bila tekma prestavljena na rezervni od 1.5 do 5.5. Še dan pred 1.Maj-em je kazalo, da bo letljiv samo prvi dan. Kljub vsemu se organizator odloči, da poskuša izpeljati tekmo in tako se zberemo na praznik dela na vzletišču Kobala. Zbere se nas 56 tekmovalcev, večina iz Slovenije saj tujce ni prepričala vremenska napoved. Iz našega kluba sva se tekme udeležila Jernej in Rok. Nick je zaradi bolezni moral tekmo izpustiti.

1. Dan

Vreme in napoved sta obetali super dan in organizator zastavi 99km task. Iz Tolmina v Bovec na Svinjak, preko Rombona na Žago. Od tu nazaj na Matajur nato preko Krna na Most na Soči in zopet proti Kobaridu do Robiča ter nazaj v cilj proti kampu Gabrje.

Nisem še letel na Bovškem, zato je pred štartom malo nervoze, ampak što se mora nije težko. Tekme zahtevajo od tebe tistih nekaj % več. Prisilijo te, da letiš tam kjer sicer ne bi in velikokrat nižje in v pogojih v katerih sam ne bi. V kolikor je to znotraj tvojih meja zmogljivosti so tekme vir napredka v nasprotnem primeru pa prihaja do nesreč. In tudi Soča open ni bila izjema.

Štartam slabo in zato se nizko odpravim na Mrzli vrh, kjer moram popraviti višino. Med vrtenjem opazujem skupino, ki se je odpravila proti Krnu. Krn je v senci in ni videt, da bi delal, zato grem raje po prednjem robu proti Planici in nato desno po grebenu proti Krnu. Na Krnu imam že 2000m in proti Svinjaku gre samo gor, tako da z lahkoto naredimo preskok na Boko preko Rombona. Na Boki motovilim v šibkem dviganju in nikakor ne morem zavrteti do vrha. Skupina v kateri sem bil mi pobegne proti Stolu in so že daleč, ko se odpravim za njimi. Na začetku Polovnika naletim na 3m/s dviganje in zavrtim do baze, medtem ko je moja skupina že na grebenu Kobariškega Stola, vendar napreduje počasi. Višje jih brez težav preletim, obrnem točko na Matajurju in se odpravim proti Krnu. Na grebenu pred Krnom dobim grd steber, ki me hoče na vsak način izpljuniti ampak se ne dam. Nakako se prebijem do 1900 in se odpravim naprej proti Rdečemu robu. Obratna točka je še kak km za grebenom. Na moje presenečenje je zadaj dviganje, tako da obrnem točko in še pridobim višino. Obrnem se direktno proti Mostu na Soči preko Vodlega vrha. V zavtrju me fajn premeče, zato pa me spredaj čaka dviganje, kjer popravim na 2000m in odletim direktno do obratne točke in nazaj. Nazaj gre relativno lahko in nad Planico se priključim skupini, s katero letimo skupaj proti Robiču. Pred preskokom na greben Kobariškega Stola nas po postaji obvestijo, da prihaja helikopter po tekmovalca, ki je padel na grebenu in naj se držimo stran od Stola. Gledam ostale v skupini in čakam, kdaj se bo kdo usmeril proti pristanku, ampak vsi letijo naprej, vendar proti levi strani doline, kjer se pa že delajo črni oblaki in nekateri letijo čez dež. Ko se mi že dozdeva, da bomo brez problema obrnili točko in odleteli nazaj v cilj, se zaletimo v močan Z. Imam ravno še dovolj višine, da točko obrnem in pristanem po 4h letenja. Po nekaj minutah na tleh, nas obvestijo, da je tekma prekinjena zaradi reševalne akcije. Tako task končam na 25.mestu absolutno in 2. v C razredu.

2. Dan

Za četrtek je napovedan močan JZ in skeptičen se odpravim v Tolmin. Organizator nas obvesti, da gremo na Kobalo in bomo videli kako se dan razvije. Na vzletišču izgledajo pogoji vredu zato se odločijo, da bodo poskušali izpeljati tekmo z malo krajšim taskom. Iz štarta pred Kobalo bi tako leteli proti Mrzlemu vrhu nato nazaj proti Mostu na Soči od tam v kamp Gabrje ter nazaj proti Mostu na Soči mimo Kobale in v cilj v kamp Gabrje.

Poletim med prvimi in dviganja pred štartom niso ravno močna, zato grem poskusit nad Poljubinj, kar se kasneje izkaže za napako, saj sem moral leteti nazaj v štartni cilinder in tako štartal zopet nizko in med zadnjimi. Med tem se je veter že okrepil in počasi čez razbita dviganja napredujemo mimo Mrzlega vrha proti prvi obratni točki. Letenje spodaj na grebenu je res grdo in naporno in samo čakam, kdaj me bo odplaknilo v dolino, ampak na moje presenečenje počasi pridobivam višino in mesta. Ko obrnemo prvo obratno gre na trimu tudi 60km/h nazaj proti Tolminu. Še vedno sem nizek in ne najdem priložnosti, da bi se vsaj malo pobral. Na koncu grebena pod Vodelim vrhom le naletim na šibko in razpihano dviganje, ki ga mukoma navrtim na 760m, da se lahko odpravim naprej proti Kobali. Sedaj se je JZ že močno okrepil. Nad Poljubinom še enkrat popravim višino in obrnem točko na Mostu na Soči. Nazaj proti Kobali leti na trimu zopet 60km/h. V borbi proti vetru se prebijem do kampa Gabrje in vrnem nazaj proti Mostu na Soči. Od Kobale do obratne točke izberem dobro linijo in počasi pridobivam višino. Inštrument mi kaže fineso 5 za cilnji dolet in že planiram, da bom odpeljal direktno po dolini proti cilju, ko se dober km pred obratno točko zaletim v JZ in močno propadanje tako, da plan pade v vodo. Mimo Kobale se vrnem brez večjih težav, zato pa toliko počasneje. V cilj priletim po 2h14 kot zadnji, 18-ti absolutno in 3 v razredu. V cilju dobim zasljuženo goal pivo, ki na pristanku čaka vsakega tekmovalca, kateri se uspešno prebije čez task. Vsi ostali so predčasno pristali ali odstopili zaradi neugodnih razmer v zraku. V naslednjih dneh je napovedano slabo vreme, zato je bil to zadnji task.

Kljub slabemu vremenu je Prevcu uspelo izpeljati super tekmo in dva lepa a zahtevna taska. Pred podelitvijo se je v kampu za dobro uro odprla tudi pipa za »free beer« tako, da so se vsi udeleženci dodobra odžejali. Za ta lačne se je pa stregel odličen pasulj.

Kljub slabima štartoma in ne najboljšemu letenju sem skupno zasedel 22.mesto absolutno in 2. v C razredu. Sledila je še podelitev najboljšim in zadnja runda pive za vse.

Overall: Jurij Vidic, Tilen Ceglar, Jože Molek; 22-Rok Kaver; 25-Jernej Simič

EnC: Boštjan Poročnik, Rok Kaver, Tomaž Bavdaž

EnB: Miha Vovk, Rok Vegelj, Rok Lorger

Ženske: Mojca Pišek, Sara Lovrenc, Lara Leban

Julija smo zbrali da bi uredili vzletišče na Lijaku. Predvsem je bil namen zakuriti vejevje, ki se je nabralo ob širjenju vzletišča. Ker je bilo materijala kar nekaj, smo se ustrezno pripravili. Prinesli smo več gasilnih aparatov in večjo količino vode, tako da je bil ogenj ves čas pod nadzorom.

Sicer pa imamo v naših vrstah tudi gasilce, tako da je bil vsakršen strah odveč!