V začetku julija se je skupina štirih članov jadralno-padalskega kluba Polet – Miha, Primož, Klemen in Tine – podala na petdnevno izobraževalno avanturo, ki je presegla običajne meje letenja. Udeležili so se tečaja izrednih postopkov v zraku (SIV) na jezeru Idro, ki ga je organiziral Huu Huu Paragliding pod vodstvom izkušenega inštruktorja Klemna in njegove ekipe, med katerimi je bil tudi naš član Pavle.

Negotov začetek in sreča z vremenom

Do dneva pred odhodom sploh ni bilo jasno, ali se bo tečaj sploh izvedel. Vremenska napoved se je hitro spreminjala, različni modeli pa so kazali precej neskladne slike. A kljub vsemu smo imeli srečo – čeprav je vmes večkrat deževalo, smo v petih dneh uspeli opraviti kar devet poletov, kar je več, kot bi si glede na razmere sploh lahko želeli.

Strukturiran pristop

Prvi dan se je začel z uvodnim teoretičnim predavanjem, kjer smo obnovili znanje in se seznanili s potekom tečaja. Temu je sledil spoznavni let, ki je vsakemu omogočil, da se prilagodi novemu okolju in obnovi občutke v zraku pred resnejšimi vajami. Naslednje štiri dni pa je bila rutina jasna in učinkovita: zgodnje vstajanje, prevoz na vzletišče, ki leži nad 1500 metri nadmorske višine, in po dva jutranja poleta.

Letenje nad jezerom nam je nudilo okoli 800 metrov uporabne višine – idealno okolje za izvajanje in učenje kompleksnih manevrov, pri čemer je bila varnost vedno na prvem mestu. Po vsakem dnevu je sledila skupinska analiza video posnetkov poletov. Ta del se je izkazal za izredno koristnega, saj smo lahko ob pomoči inštruktorjev prepoznali napake in napredovali pri razumevanju dinamike letenja.

Manevri, ki gradijo zaupanje

Med tečajem smo se udeleženci srečali z vrsto manevrov, ki predstavljajo osnovo izrednih postopkov v zraku. Vadili smo velika ušesa, B-stall, stranska in frontalna zapiranja, spirale, wingoverje, letenje na minimalni hitrosti, full stalle in tudi negativne zavoje.

Pomembno je poudariti, da program ni bil enak za vse – in to je bila njegova prednost. Vsak udeleženec je imel svoj prilagojen načrt, odvisen od preteklih izkušenj, ciljev in osebne pripravljenosti. Novinci so začeli z osnovami in prve manevre izvajali po navodilih inštruktorja, kasneje pa smo si vsi dnevni načrt vaj sestavljali sami, seveda ob strokovni podpori.

Jasna navodila, mirna glava

Ključnega pomena za uspešno izvajanje vaj je bila stalna radijska zveza z inštruktorjem, ki je poskrbel za jasna in odločna navodila, vedno v umirjenem tonu. Fraze kot »roke gor, roke gor«, »poglej ribice« ali »enaindvajset, dvaindvajset« so postale stalnica – preproste, a učinkovite. Včasih pa je padla tudi kakšna šaljiva opazka, ki je izzvala nasmeh: »Boš dal noge kar sam med vrvice ali počakaš, da ti jih vrže tja?«

Vaja dela mojstra – tudi na tleh

Eden izmed popoldnevov je bil posvečen vajam kontrole padala na tleh, kar je pogosto zapostavljen, a izredno pomemben vidik jadralnega padalstva. Dolinski veter ni razočaral.

Za dodatno dinamiko sta poskrbela udeleženca, ki sta – seveda pod nadzorovanimi pogoji – izvedla kontroliran izmet rezervnega padala. Takšne izkušnje so veliko vredne, saj omogočajo pilotu, da v varnem okolju spozna občutek in potek izmeta, kar v krizni situaciji lahko pomeni razliko med varnim pristankom in nesrečo. Hkrati so bili ti izmeti zanimivi tudi za opazovalce na tleh, poleg tega pa so dali nekaj dela »mornarju«, ki nas je na čolnu ves čas skrbno spremljal in skrbel za varnost.

»Zabavno« v zraku in na zemlji

Skupina je bila poleg nas Primorcev sestavljena še iz udeležencev iz Gorenjske, iz okolice Ljubljane in Zagrebčanov. Hitro smo postali homogena ekipa, kjer so se izmenjevali nasveti, izkušnje, kakšna šala ali vzpodbuda pred poletom. Vzdušje je bilo sproščeno, a hkrati osredotočeno – idealno za učenje.

Zaključek z mislijo na prihodnost

Kaj reči na koncu? Tečaj je bil dobra izkušnja. Priporočam ga vsakemu, ki želi varno leteti, izboljšati svojo samozavest v zraku in se pripraviti na nepredvidljive situacije. Nekaj manevrov ti zleze pod kožo in ostane s tabo, drugi ti pokažejo, kje imaš prostor za rast. Ključna dodana vrednost pa je občutek večje pripravljenosti – ko bo v zraku res "treslo", bomo vedeli, da znamo.

Tine Borovnik