Pred začetkom letošnje sezone me kliče g.Predsednik in pravi, da sestavlja koledar za Ligo in da bi bilo lepo, če bi se po dolgem času kaj dogajalo tudi na Lijaku. Sicer se strinjam z njim, vseeno pa nekaj jamram, da ni nobenega v klubu, ki bi to organiziral in da to in ono. Ampak Tilen se je v tem času, kar je na zvezi, že naučil nekaj strokovnih prijemov in pravi: “…veš kaj, damo noter datum in bomo že nekaj zrihtali”. Ok, pa dejmo in določimo datum 9-11 september.

V tednu pred tekmo je iz napovedi jasno, da petek, prvi tekmovalni dan ne bo letljivo, za soboto in nedeljo je pa potrebnega tudi dosti optimizma. Vseeno se Tomaž odloči, da poskušamo dirko izpeljati, saj Lijak je vseeno Lijak!

Kot poje Iztok Mlakar, v soboto “eden po eden pride tko klapa vsa”. Zbere se nas 43 iz 6 različnih držav. Pričakovano jih pride več kot jih je plačalo štartnino, saj je večina po stari navadi špekulirala do zadnjega, ali se bo letelo ali ne. Tukaj bi rad omenil, da s tem ko organizator do zadnjega ne ve, koliko tekmovalcev bo prišlo na tekmo, ne more organizirati stvari kot bi si želeli. Ne moremo imeti obratnih točk 50km stran, če sta za 20 tekmovalcev dovolj dva kombija za retrieve, na dan tekme se jih prijavi pa še dodatnih 20!

Sobota – Task 1

Za soboto je bilo napovedana vzhodna tendenca vetra z višinami do 1700m, kar so idealni pogoji, da poleg grebenčkanja dodamo tudi malo letenja po ravnini. Za popoldan so sicer napovedane plohe, zato pripravimo krajšo 36km nalogo in pohitimo v zrak. Nalogo je bilo mogoče odleteti po daljši in varnejši poti ob grebenu ali po dolini, ki je bila sicer krajša vendar tudi riskantnejša.

Task 1

Prva skupina odleti nalogo brez večjih težav po optimalni poti, za kar porabi dobro uro pri povprečni hitrosti 30km/h. V ciljnem doletu sem izkoristil krog ali dva preveč, ki sta ju naredila Miha in Jurij in pristal prvi v cilju. Naloga vseeno ni bila tako preprosta, kot je sprva kazalo, saj je v cilj prišla le dobra tretjina tekmovalcev.

Nedelja – Task 2

V nedeljo je bila podobna napoved, le veter je bil tokrat bolj zahodnih smeri. Po začetnem grebenčkanju, nas je naloga zopet peljala preko Sabotina, čez dolino do Vogrskega in nazaj mimo Šempasa do pristanka. Skupaj 48km. Vodilna skupina je v cilj prišla točno po uri in pol, na čelu z Jurijem. Tudi na ta dan je dolina naredila selekcijo, saj je v cilj prišla slaba polovica vseh tekmovalcev.

Task 2

Lijak se je ponovno izkazal za izjemno lokacijo za organizacijo tekem, saj vreme večkrat sodeluje kot ne, poleg tega pa greben v kombinaciji z dolino omogoča zanimive naloge. Mislim, da bo kar veljalo, da smo Slovenci odlični piloti v veliki meri tudi zaradi Lijaka. Ko bi le to znali prepoznati tudi lokalni mestni veljaki, bi bilo lahko takih tekem še več.

Za konec naj pohvalim Tomaža Bavdaža, ki je s podporo članov in društva POLET Nova Gorica izpeljal odlično tekmo, kjer ni manjkalo glasbe in pijače, padalci smo pa itak sami sebi najboljša družba!

Rezultati: