…se je odvijal na Lijaku. Naše barve smo branili Nick Petrič,Tomaž Bavdaž, Jernej Simič, Luka Fabčič, Miha Vovk in Rocco Caverići. Predvidena sta bila dva tekmovalna dneva, kljub temu, da je burja cel teden grozila, da ju bo odpihnila, tako kot je že državno. V soboto smo se optimistično odpravili na Lijak, čeprav je bilo na Kovku burje še do 20m/s. Kot lokalc sem bil določen za tekmovalno komisijo poleg Tonita, Aljaža Valiča in Tilna Ceglarja. In kaj se zgodi, če daš divjakom, da sestavijo task? Task bo!, pa četudi bomo kot rakovice v zraku.
Vsaka dirka ima Task in Safety Committee. Vsak je sestavljen iz nekaj izbranih tekmovalcev, ki organizatorju pomagajo pri izvedbi tekme. Task committee je zadolžen za sestavo taskov, Safety Committee je zadolžen za varnost in odloča ali se bo glede na razmere sploh letelo. Poleg tega ima safety tudi možnost prekinitve tekme, v kolikor se razmere spremenijo. Razmere v zraku so določene s tremi stopnjami. Level1 – razmere so normalne. Level2 – razmere se spreminjajo in je potrebno spremljati nadaljni razvoj( v daljavi je dež, v zraku je turbolentno, obratna točka je v rotorju!!!, ….). Level3 – razmere so prenevarne za letenje in tekma je prekinjena. Včasih se zgodi, da organizato po postaji kliče tekmovalce o razmerah v zraku. Po tekmi se smejimo eden drugemu, ker se nihče ni upal spustiti komand, da bi se javil po postaji in karavana je šla dalje!
- Task
Kakorkoli, task je sestavljen malo levo malo desno, predvsem pa daleč ven nad dolino. Nekaj sem se še upiral, da bi skrajšali izlet v dolino, bolj ali manj neuspešno. To je približno tako, kot da bi Rogliču in Pogačarju dal določiti traso za kolesarjenje prijateljstva in bi ju potem poskušal prepričati, da je 260km vseeno malo preveč za en dan. Nič, tisti ki imate mountain bike – srečno!
V zraku se presenetljivo ne čuti burje in je letljivo, čeprav višine pred štartom do 1200m ne obetajo ravno super dneva. Čuti se inverzija in stebri se pojavljajo malo tu, malo tam in vsi se borimo obdržati čim višje. Kakšno minuto pred štartom sem slabo pozicioniran nizko pri zastavi, vendar z malo sreče najdem šibko dviganje, ki mu sledim čez planoto direktno proti Trnovemu, kjer zahaklam steber, ki me dvigne visoko nad ostale in imam ob zvoku sirene najboljšo pozicijo. Prvo obratno na Vitovljski cerkvici naredimo v direktni liniji nazaj proti Danijelu pa se nekateri vrnejo po grebenu, ostali z dovolj višine letimo direktno na Lijak. Tukaj se naredi že razlika in se skupaj s Sušo, Vidicom, in Ceglarjem se znajdem v vodilni skupini. Obrnemo Danijel, naslednja točka leži daleč nad dolino, še dober kilometer od viadukta naprej. Na Lijaku s Sušo navrtiva na 1350, več ne gre in se odpraviva proti obratni. Tja letimo bolj konzervativno in poskušam ohraniti čim več višine, ker za nazaj bo vsak meter štel. In res, nazaj ne najdemo ničesar in šele nad kampom Lijak se začuti šibko dviganje. Vidic, Suša, Valič in jaz si izmenjujemo balončke, po katerih se mukoma poberemo iz 200m AGL nazaj na greben Lijaka. Ko smo enkrat spet na grebenu je letenje do cilja enostavnejše. Čaka nas samo še ob grebenu do zmajarske rampe, nazaj do Sedovca in zopet ven nad dolino, vendar tokrat je 1200m dovolj za odletet do jezera Vogršček, od tam do smetišča in v cilj v direktni liniji. Zadnji del odletim bolj konzervativno in ga ne tiščim kot tisti spredaj, zato pridem v cilj kot 5. Za mano prileti le še Tilen, vse ostale je vzela dolina. Od ostalih Poletovcev se je najdlje prebil Nick, z najdaljšim v C razredu.
- Task
Zjutraj je na Kovku še nekaj ostankov burje, zato je Lijak ponovno edina opcija za štart. Dan se obeta podoben prejšnjemu, le vetra naj bi bilo manj. Divjaka sta zopet v elementu in ideje so hude, predvsem Aljaž bi rad na vsak način speljal dirko okoli Čavna. Ker ni to svetovni pokal, se trudim narediti tekmo vsaj približno za normalne ljudi, ampak teorija šibkega vzhodnika, idealnega za Čaven nas prepriča in tako komaj izvlečem vsaj kompromis, do polovice vzhodnega grebena – ni za normalne ljudi, je pa vsaj pogojno človeško. Od tam se vračamo na Danijel in zopet nazaj mimo Čavna na Nanos malo levo malo desno in v cilj.
Vmes mimo pride še Marly, ko član safetyja in nima nobenih pomislekov glede varnosti, bomo že odleteli komentira. Mimogrede, Marly je lani šel v Novo Zelandijo malo igrat turista, zraven jim je zmagal državno prvenstvo in postavil nov xc rekord….
Vredno branja: Marlijeve prigode
Ok nč, pejmo čim prej v zrak, preden se veter obrne na zahodnik. Dan nas ne špara in že na štartu je pestro. Hitro se znajdem na vrhu dviganja pod inverzijo in razmetava me ko mačka. Pogledam na inštrument…še 20min do štarta. Jao, te minute so vedno najdaljše, ampak ko vidiš ostale, ki tudi trpijo, ti je takoj lažje pri srcu. V tej agoniji se naenkrat oglasi inštrument in kot je Tilen nekoč rekel, tekmovalcem pade mrak na oči. Vsi pohodimo gas kolikor komu “kohones” dopuščajo in se zapodimo proti Čavnu. Dan sicer lepo dela in nimamo dosti problemov s popravljanjem višine, ko pa letimo mimo Kuclja s 50km/h se mi že svita, kaj nas čaka za vogalom. Od planiranega vzhodnika ni ne duha ne sluha in že na daleč je videt, da ima Čaven vključeno centrifugo in čaka na prve cote, da se pridejo ožet. Što se mora nije težko, je treba stisnit zobe in skočit okol vogala. Noben se ne ukvarja z najhitrejšo linijo, vsi samo čakamo da obrnemo to nesrečno točko in se trudimo obdržati padala nad glavo. Kasneje je Aljaž komentiral, da glede na pogoje je pričakoval, da se bo tekma prekinila. Pa se ni, po radiju se ni nihče oglasil…vsi vemo zakaj. Presenetljivo ni nobenega sklatilo in nekako se prebijemo nazaj na privetrno stran. Pot spet proti Lijaku ni nič kaj boljša od Čavna in vsi tiščijo na meji … ali čez. Pred ostalimi v svoji kategoriji imam od včeraj tolikšno prednost, da lahko letim bolj varno, stran od grebena. Od Danijela nazaj na Nanos je v primerjavi s prvim delom dirke mačji kašelj. Vmes naredim dve dobri odločitvi in sem na Nanosu s sotekmovalci iz klase, divjaki so že daleč spredaj, kar naj bodo. Letenje po Nanosu ni preveč zahtevno in kljub temu, da sva s Jernejem ubrala malenkost drugačni ruti, se znajdeva skupaj, pri tabli na isti višini, naštimana za ciljni dolet. Po inštrumentu imava dolet do cilja, čeprav s minimalno rezervo. Kljub temu ga pohodiva, kot da je finalni kronometer in upava, da naju ne strese, ko letiva čez razbita dviganja. Nekje nad Vipavo se začne udirati in cilj pri Anji se zdi vedno bolj nedosegljiv. Jao, pa ja ne bom spet v zadnjih metrih vse zapravil si mislim in za razliko od Jerneja, ki nima kaj izgubiti, jaz lahko zapravim dobro uvrstitev, zato spustim gas, da popravim fineso, Jerneju pa pustim da se odpelje dalje. Vseeno se zrak malo popravi in oba prideva uspešno v cilj z nekaj 10m rezerve.
REZULTATE in posnetek obeh taskov najdete na: https://airtribune.com/kovk-open-2020/results
OVERALL
1. Primoz Suša
2. Urban Valic
3. Joze Molek
7. Rok Kaver
11. Miha Vovk
14. Jernej Simič
16. Nick Petrič
20. Tomaž Bavdaž
21. Luka Fabčič
SERIAL CLASS
1.Rok Kaver
2.Miha Vovk
3.Matic Dejanovic
SPORT CLASS
1.Matej Peljhan
2.Nick Petric
3.Brett Janaway
Tekma je skupaj z državnim prvenstvom štela tudi za Ligo 2020, kjer smo prav tako dosegli dobre rezultate.
OVERALL
1. Tilen Ceglar
2. Jože Molek
3. Aljaž Valič
11. Rok Kaver
14. Jernej Simič
15. Nick Petrič
18. Luka Fabčič
21. Tomaž Bavdaž
SERIAL CLASS
1. Miha Vovk
2. Rok Kaver
3. Matic Dejanović
4. Jernej Simič
8. Luka Fabčič
SPORT CLASS
1. Nick Petrič
2. Stojan Kranjc
3. Mitja Jug
5. Tomaž Bavdaž
