Print Email LETALSKA METEOROLOGIJA - (M) 26 September 2017 M-01. Kako imenujemo zračni ovoj okoli zemeljske oble ? TroposferaAtmosferaStratosfera M-02. Tropo-, strato-, mezo- in iono-sfera so : podnebni pasovisloji atmosfere, našteti po višini od zemlje navzgorpodročja, v katerih nastaja vreme M-03. V katerem sloju atmosfere se dogajajo vremenski pojavi ? V mezosferi V stratosferiV troposferi M-04. Kolikšna je približno gostota zraka pri normalnih pogojih ? 1,2 kg/m312 kg/m32,2 kg/m3 M-05. Kolikšen je povprečen temperaturni gradient v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) : 1°C/100 m0,65°C/100 m0,80°C/100 m M-06. Instrument za merjenje zračnega tlaka je : higrometerpsihrometerbarometer M-07. Kolikšen je približno zračni tlak na morski gladini ? 1 bar1,2 bara100 hPa M-08. Kako se spreminja zračni tlak z naraščajočo višino ? Ostaja nespremenjenPade na približno polovično vrednost na višini 5.500 mPade na polovično vrednost na višini približno 11.000 m M-09. Kaj se dogaja z gostoto kisika v troposferi z naraščajočo višino ? Ostaja nespremenjenaPadaOdvisna je od tega, kako se spreminja zračni tlak M-10. Katera sestavina zraka ima glavno vlogo pri meteoroloških pojavih ? DušikKisikVodna para M-11. Izraz "rosišče" pomeni : točko temperature, od katere naprej vedno pride do pojava rosetočko temperature, do katere se mora ohladiti zrak, da postane nasičen z vlago, ki jo vsebujerazliko med dejansko temperaturo zraka in temperaturo izparevanja M-12. Zakaj v atmosferi nastanejo oblaki ? Zaradi zraka, ki se dvigaZaradi splošne cirkulacije zrakaZaradi vlažnega zraka, ki se dviga in se ohladi pod temperaturo rosišča M-13. Količina vodne pare, ki jo lahko vsebuje zrak, je predvsem odvisna od : rosiščatemperaturestabilnosti zraka M-14. Pri katerih temperaturah lahko vsebuje zrak več vodne pare? Hladnejši zrak lahko vsebuje več vodne pareNi odvisno od temperatureToplejši zrak lahko vsebuje več vodne pare M-15. Katera zračna masa je najbolj topla in vlažna ? Kontinentalna polarna Morska tropskaKontinentalna tropska M-16. Pri kateri spremembi agregatnega stanja se sprosti toplota in kako se sprememba imenuje ? Plinasto v tekoče; kondenzacijaTrdno v plinasto; sublimacijaTekoče v trdno; kondenzacija M-17. Zrak, ki se dviga po suhi adiabati (npr. zrak, ki se dviga pod bazo oblaka) se ohlaja za : 1,5°C/100 m0,5°C/100 m1°C/100 m M-18. Zrak, ki se dviga po nasičeni adiabati (dvigajoči zrak v oblaku) se ohlaja za : 0,5°C/100 m1°C/100 m2°C/300 m M-19. Kaj je katabatni veter ? Veter, ki piha po hribu navzgor zaradi segrevanja talVeter, ki piha po hribu navzdol zaradi ohlajanja pobočjaVzgornik M-20. V kateri smeri rotirajo zračne mase na severni polobli v ciklonu in v anticiklonu ? Vedno od severa proti juguSmer rotacije je odvisna od letnega časaV ciklonu (področje nizkega zračnega tlaka) rotirajo v nasprotno smer urnega kazalca, v anticiklonu (področje visokega pritiska) pa v smeri urnega kazalca M-21. Naraščajoča količina oblačnosti, padavine, razpadanje oblačnosti, naraščanje zračnega tlaka je značilno zaporedje za : prehod frontekrepitev anticiklonadotok suhega zraka M-22. Kje se nahajajo velika področja dvigajočih se zračnih mas ? V anticiklonihV ciklonih in anticiklonihV ciklonih M-23. Kje se zračne mase spuščajo in kakšno je tam stanje atmosfere ? V anticiklonu; stabilno stanjeV ciklonu; labilno stanjeV inverziji M-24. Posledica spuščanja zračnih mas v poletnem anticiklonu je : segrevanje zraka, izginjanje inverzije, tvorba oblakovnastanek inverzije sesedanja (subsidenčna inverzija), ohlajanje zraka, tvorba oblakovsegrevanje zraka, nastanek inverzije sesedanja (subsidenčna inverzija), razpad oblakov M-25. Kateri neugodni vremenski pogoji so značilni za zimski anticiklon ? Prizemna megla ali dvignjena megla (inverzija)Velika horizontalna področja s plohamiSlaba vidljivost zaradi snežnih ploh M-26. Na kateri razdalji pred prihajajočo toplo fronto se praviloma pojavijo prvi cirostratusi in altostratusi ? 60-80 km100-120 km400-800 km M-27. Pojav cirusne oblačnosti ponavadi pomeni prihod : Hladne fronteTople fronteNevihtne fronte M-28. Kakšen veter ponavadi piha v naših krajih pred prihodom fronte z zahoda ? JugozahodnikSeverovzhodnikVzhodnik M-29. Kako se pri topli fronti gibljeta topel in hladen zrak ? Topel zrak se nariva na hladen zrakHladen zrak drsi nad toplim zrakomHladen zrak se podriva pod topel zrak M-30. Kako se pri hladni fronti gibljeta topel in hladen zrak ? Hladen zrak drsi nad toplim zrakomHladen zrak se dviguje nad toplim zrakomHladen zrak se podriva pod topel zrak M-31. Kateri vremenski pojav je poleti najbolj značilen za hladno fronto ? Rahel dežNevihte in ploheMegla M-32. Kateri oblaki so posebej značilni za hladno fronto ? KumulonimbusiStratusiNimbostratusi M-33. Kateri so visoki oblaki? Cirus, cirostratus, cirokumulusNimbostratus, stratusKumulus, stratus M-34. Kateri od navedenih oblakov so vedno sestavljeni iz ledenih kristalov ? Stratus, kumulusCirostratus, cirokumulusNimbus,stratokumulus M-35. Oblaki, ki se pojavljajo na srednjih višinah, so : Stratus, stratokumulusCirostratus, cirokumulusAltokumulus, altostratus M-36. Katera od naslednjih vrst oblakov se razteza skozi vse tri nivoje troposfere ? CI - cirusiST - stratusiCB - kumulonimbusi M-37. Mesta valovnih dviganj za gorskimi grebeni lahko označujejo oblaki lečaste oblike, ki jih imenujemo tudi : lentikularisitrombasti oblakirotorni oblaki M-38. Oblaki v katerih je turbulenca najmočnejša so : kumulusikumulonimbusinimbostratusi M-39. Kateri so tisti oblaki, iz katerih ni pričakovati padavin ? CI - cirusiCB - kumulonimbusiNS – nimbostratusi M-40. Pri kateri vrsti oblakov lahko pričakujemo padavine v obliki neviht ? ST - stratusiSC - stratokumulusiCB - kumulonimbusi M-41. Kaj od navedenega je merilo stabilnosti atmosfere ? Zračni tlakVertikalni temperaturni gradientHitrost vetra M-42. Kakšno oblačnost in vreme lahko pričakujemo poleti v vlažni in labilni zračni masi ? Vertikalni razvoj oblačnosti, nevihtni oblaki, plohe in nevihtePlastovita, sklenjena oblačnost, slaba vidljivost, občasno rosenjeDolgotrajne padavine iz plastovite, sklenjene oblačnosti M-43. Vlažno in nestabilno zračno maso prepoznamo v poletnem času po : kumulusnih oblakih in plohahslabi vidljivosti in mirnem ozračjustratusnih oblakih in enakomernih padavinah M-44. Kaj je temperaturna inverzija ? Dobra vidljivost v spodnjih slojih ozračja in slaba vidljivost na višiniNaraščanje temperature z višinoPadec temperature z višino M-45. Značilnost temperaturne inverzije je : Stabilno ozračjeNestabilno ozračjePobočni vzgorniki M-46. Zakaj nastane talna inverzija ? Zrak se ponoči v najnižji plasti zaradi ohlajanja tal ohladiZrak se pri spuščanju ob tleh segrejeZrak se zaradi vetra ohladi M-47. Posledica česa je veter ? GravitacijeRazlik v zračnem pritiskuVrtenja zemlje M-48. Kaj v letalstvu pomeni oznaka 270/5 : Zahodni veter s hitrostjo 5 km/hVzhodni veter s hitrostjo 5 ktZahodni veter s hitrostjo 5 kt M-49. Približno koliko je 20 vozlov ? 30 km/h10 km/h36 km/h M-50. Približno koliko vozlov je 45 km/h ? 25 kt15 kt20 kt M-51. 10 vozlov je približno : 5 m/s15 milj/h36 km/h M-52. Oblaki vrste lentikularis so pokazatelj : močnih termičnih dviganjorografskih valov in močnega vetrašibkega vetra v višinah M-53. Kaj je fen ? Toplejši spuščajoč, turbulenten veter na zavetrni strani gorske pregrade, ki je posledica prisilnega dviga, kondenzacije in padavin na privetrni straniTopel dvigajoč veter, ki je posledica segrevanja zraka ob pobočjuHladen katabatni veter M-54. Turbulenca lahko nastane v prosti atmosferi : kadar hitrost vetra z višino počasi naraščakadar se hitrost vetra z višino ne spreminjakadar se hitrost ali smer vetra z višino močno spreminja M-55. Kaj je termični vzgornik ? Prisilno dviganje zraka ob hribuDvigajoč segreti zrakPrisilno segrevanje zraka M-56. Kaj je pobočni vzgornik ? Prisilno dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veterPrisilno dviganje zraka pod oblakomVeter, ki piha na zavetrni strani hriba navzgor M-57. Katera od naštetih področij se najhitreje segrevajo ? GozdoviVodne površineSuha travnata področja M-58. Termika se najpogosteje pojavi nad : temnejšimi, suhimi področjitemnejšimi, mokrimi področjisvetlimi, suhimi področji M-59. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje ogrevajo ? 45 stopinj30 stopinj90 stopinj M-60. Intenzivnost termičnega vzgornika je v največji meri odvisna od : intenzivnosti segrevanja zraka nad tlemi in temperaturnega gradientazračnega tlakavlažnosti zraka M-61. Kaj velja za zavetrno termiko ? Je relativno mirnaNastane na zavetrni strani hriba in je turbulentnaJe manj turbulentna kot termika na privetrni strani hriba M-62. Pri dobrem termičnem dnevu piha veter v zaprtih alpskih dolinah : odvisno od prevladujočega vetra na višinipo dolini navzgorpo dolini navzdol M-63. Kateri oblaki so posledica termične konvekcije ? Altokumulusi lentikularisiNimbostratusiKumulusi M-64. Katera vrsta oblakov nastane na nebu kot posledica močnega segrevanja tal ? StratusiKumulusiNimbostratusi M-65. Kaj razumemo pod izrazom suha (modra) termika ? Termiko brez razvoja kumulusnih oblakovTermiko z do 3/8 razvojem kumulusnih oblakovModro nebo med dvema nevihtnima oblakoma M-66. Kdaj lahko najverjetneje pričakujemo termične nevihte spomladi in poleti ? Zgodaj zjutraj, če je atmosfera stabilnaOkoli 11. ure dopoldnePopoldne in proti večeru, če je atmosfera labilna M-67. Dopoldne so se razvili kumulusi, popoldne pa je nebo z njimi že močno prekrito. V takšnem primeru moramo najbolj verjetno računati na : razširitev kumulusov v stratuserazvoj kumulusov v kumulonimbuse in pojav nevihtrazpad kumulusov in pojav modre termike M-68. Kateri je najbolj nevaren pojav pri letenju v bližini nevihte ? Statična elektrikaBliskanjeTurbulenca in močan zvrtinčen veter pri tleh M-69. Kako močna dviganja so lahko v nevihtnem oblaku ? Do 5 m/sDo 2 m/sVeč kot 25 m/s M-70. Na kaj lahko naletimo, če nas posrka v kumulonimbus ? Močno turbulenco, močne zaledenitve, močna dviganja, pojav hipoksije in kasneje izgubo zavesti na večjih višinah, iluzije, podhladitveSamo močno turbulencoSamo močna dviganja M-71. Kje se pojavlja turbulenca, ko jadramo v termičnem dviganju ? Na robu termičnega stebra v območju med dvigajočim in spuščajočim se zrakomV centru termičnega dviganjaKo naredimo cel zavoj lahko pridemo v turbulenco prejšnjega zavoja M-72. Kaj lahko pričakujemo pri izhodu iz močnega termičnega dviganja ? Miren prehod v območje spuščajočega se zrakaNič posebnegaTurbulenco in močno propadanje M-73. Ali lahko pričakujemo turbulenco v jasnem vremenu nad ravnimi površinami kjer ni ovir ? NeLahko, kadar hitrost vetra z višino močno narašča ali na robovih termičnih dviganjSamo na robovih termičnih dviganj M-74. Kaj je potrebno storiti, ko na horizontu opazimo modro črnino in vidimo, da se nam počasi približuje nevihta ? Izvedemo manever za hitro spuščanje in hitro pristanemoJadramo še naprej in opazujemo razvoj in smer nevihteJadramo še naprej in čakamo da se nam nevihta približa, nato izvedemo manever za hitro spuščanje in hitro pristanemo M-75. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki je obrnjeno proti J, če piha šibak do zmeren vzhodni veter ? Vzletišče je gozdna poseka. Mirno ozračje takoj po vzletuZanos v levo stranTurbulentno ozračje takoj po vzletu M-76. Na kaj moramo biti pripravljeni, ko pristajamo na majhen travnik z veliko ovirami, kadar piha veter ? Na mirno ozračje, saj je veliko ovir in se zato moč vetra zmanjšaNa turbulenco blizu tal in možnost deformacije krilaNa laminaren tok zraka M-77. Kaj lahko pričakujemo na pristajalnem prostoru, ki ima v bližini ovire (krošnje dreves, hiše, itd.), piha pa zmeren veter ? Nič posebnegaŠibko turbulenco, ki ne predstavlja nobene nevarnostiTurbulentno ozračje blizu tal M-78. Kaj velja za dinamično jadranje na pobočnem vzgorniku ? Brez nevarnosti lahko letimo tudi takrat, ko je hitrost vetra enaka hitrosti jadralnega padalaZ višino hitrost vetra ponavadi narašča, na to moramo biti pozorniVedno lahko pristanemo nazaj na vzletišču ali na vrhu pobočja M-79. Kaj lahko pričakujemo na zavetrni strani hriba, kadar piha močnejši veter ? VzgornikTermična dviganjaMočan rotor z območji spuščajočega se zraka M-80. Ali lahko letimo varno na severni strani Karavank kadar piha jugozahodni veter ? Lahko letimo varno brez problema, saj smo na zavetrni straniLetenje na zavetrni strani je izjemno nevarno, saj letimo v rotornih conahLahko letimo varno, ker na severni strani ni termike M-81. Na širšem delu doline piha veter s hitrostjo 4 m/s. Kaj lahko pričakujemo na področjih, kjer se dolina zoži ? Porast hitrosti vetra zaradi efekta šobeHitrost vetra se ne spremeni, saj zoženje doline ne vpliva na moč vetraPričakujemo lahko močna termična dviganja Facebook Twitter