Print

TANDEM - OSNOVE AERODINAMIKE IN MEHANIKA LETENJA (TEORIJA LETENJA) - (A)

A-01. Katero telo ima pri enakem čelnem preseku in enaki hitrosti dotekajočega zraka najmanjši upor ?
Ravna plošča
Krogla
Profil krila

A-02. Katero telo ima največji upor pri enakem čelnem prerezu ?
Ravna plošča
Krogla
Aerodinamično telo

A-03. Laminaren tok zraka opišemo :
zračni delci se gibljejo po praktično vzporednih poteh
zračni delci se gibljejo po zvrtinčenih poteh
zračni delci se gibljejo v nasprotni smeri od dotekajočega zraka

A-04. Kako se oblikuje krilo jadralnega padala ?
Je posledica podtlaka nad kupolo
Je posledica nadtlaka pod kupolo
Je posledica nadtlaka v kupoli

A-05. V kateri točki prijemlje sila teže ?
V težišču
V zastojni točki
V središču

A-06. Upor deluje v smeri :
vzgona
relativnega zračnega toka
sile teže

A-07. Katera sila deluje v drsnem letu nasproti sile teže ?
Upor
Vzgon
Rezultanta aerodinamičnih sil

A-08. Kaj razumemo kot drsni kot ?
Je kot med tetivo profila in smerjo relativnega zračnega toka
Je kot med tetivo profila in horizontalno ravnino oziroma podlago
Je kot med smerjo letenja in horizontalno ravnino

A-09. Kako imenujemo silo, ki je posledica sile vzgona in sile upora ?
RAS (rezultanta aerodinamičnih sil)
Sila teže
Teža

A-10. Vzgon deluje :
nasproti sile teže
nasproti sile upora
pravokotno na silo upora

A-11. Pod kakšnim kotom deluje vzgon glede na smer dotekajočega zraka ?
180 stopinj
45 stopinj
90 stopinj

A-12. Kateri od naštetih dejavnikov je za velikost vzgona nepomemben ?
Lastna hitrost
Hitrost vetra
Gostota zraka

A-13. Kako se porazdeli vzgon po kupoli ?
Največji del ga je na prednji tretjini kupole
Največji del ga je na zadnji tretjini kupole
Enakomerno se porazdeli po kupoli

A-14. Pri jadralnem padalu obteka zračni tok krilo na zgornji strani :
z večjo hitrostjo, posledica je podtlak
z manjšo hitrostjo
enako hitrostjo

A-15. Vzgon krila jadralnega padala nastane zaradi :
obtekanja zraka okrog krila
izpodrinjenega zraka
mejne plasti

A-16. Katera trditev glede vzgona je pravilna ?
Vzgon nastaja le na zgornji strani krila
Vzgon se enakomerno porazdeli po celem krilu
Vzgon nastaja kot posledica nadtlaka na spodnji strani in podtlaka na zgornji strani krila

A-17. Katera razdelitev sil vzgona na ukrivljenem nesimetričnem profilu je pravilna ?
1/3 nadtlak na zgornji strani, 2/3 podtlak na spodnji strani
2/3 podtlak na zgornji strani, 1/3 nadtlak na spodnji strani
2/3 nadtlak na zgornji strani, 1/3 podtlak na spodnji strani

A-18. Kje na jadralnem padalu prevladuje podtlak ?
Pod krilom
Na zgornji strani krila
V krilu

A-19. Debelejši-višji profili imajo :
majhen vzgon pri visokih hitrostih
velik vzgon pri nizkih hitrostih
manjši upor pri trim hitrosti

A-20. Kaj dosežemo s krajšanjem sprednjih nosilnih vrvic ?
Vpadni kot se zmanjša, jadralno padalo leti hitreje
Vpadni kot se spremeni, jadralno padalo leti počasneje
Pri vzletanju krilo ne bo imelo tendence prehitevanja

A-21. Katera trditev je pravilna pri uporabi pospeševalnika :
poveča se hitrost in dolet, zmanjša se nadtlak v kupoli
lastna hitrost jadralnega padala je večja, poveča se prečna stabilnost
povečajo se horizontalna hitrost, propadanje in tendenca zapiranja

A-22. Kaj velja pri uporabi pospeševalnika ?
Jadralno padalo leti zaradi večje hitrosti bolj stabilno
Jadralno padalo je bolj občutljivo za zapiranja
Obstaja večja nevarnost prevlečenega leta

A-23. Kaj pomeni, če so zadnje vrvice ( D- linija) jadralnega padala skrajšane ?
Nastavljeni vpadni kot krila je povečan, spremenjena je oblika profila, obstoja možnost prekinitve vzgona
Jadralno padalo leti hitreje
Dviganje jadralnega padala je lažje

A-24. Kaj se lahko zgodi, če se A in B nosilne vrvice z uporabo podaljšajo ?
Jadralno padalo lahko gre v prevlečen let in v njem ostane
Uporaba pospeševalnika ni dovolj učinkovita
Težko naredimo full stall

A-25. Kam se pomika prijemališče vzgona, ko povečujemo vpadni kot ?
Ostane na istem mestu
Se pomika proti zadnjemu robu profila
Se pomika proti prednjemu robu profila

A-26. Pri počasnem letenju povečujemo vpadni kot, zato :
se upor povečuje
upor se ne spreminja
aerodinamične sile se zmanjšajo

A-27. Nevarnost prekinitve vzgona je posebno velika pri :
močno zavrtem krilu in velikih vpadnih kotih
popuščenih krmilnih vrvicah
hitrem letenju

A-28. Kaj je nevarno, kadar predolgo močno zaviramo :
pri pristajanju jadralno padalo ne bo dovolj zavrto
lahko pride do odtrganja zračnega toka (prevlečen let, full-stall)
v pristanku bomo imeli nizko horizontalno hitrost

A-29. Pri popolnem zlomu vzgona :
vzgona ni, horizontalna hitrost je nič, tlak v krilu pade
vertikalna hitrost se močno poveča
a) in b) je pravilno

A-30. Kaj lahko poveča tendenco jadralnega padala k stabilnemu prevlečenemu letu ?
Vlažno ali mokro krilo
Povečana propustnost blaga, podaljšane A in B nosilne vrvice
a) in b) je pravilno

A-31. Kaj se lahko zgodi, če so krmilne vrvice nastavljene 40 cm prekratko ?
Vzlet ni mogoč
Jadralno padalo leti prepočasi, vpadni kot je močno povečan, možnost zloma vzgona
Vzlet je mogoč samo na položnem vzletišču

A-32. Kaj je posledica 15 cm predolgo nastavljenih zavor ?
Potrebni so bolj globoki potegi krmilnih vrvic
Hitrost letenja je premajhna
Vzlet ni mogoč

A-33. Iz polare hitrosti jadralnega padala lahko razberemo :
maksimalni nagib v kroženju
horizontalno hitrost in vertikalno hitrost pri različnih vpadnih kotih
dopustno največjo hitrost

A-34. V polarnem diagramu je točka najmanjšega propadanja (Priloga št. 1) :
B
A
C

A-35. Katera točka je točka najboljše finese (Priloga št. 1) ?
B
D
C

A-36. Kdaj dosežemo hitrost najboljšega planiranja pri jadralnih padalih razreda A-B ?
Kadar letimo s 25% uporabo pospeševalnika
Pri »trim« hitrosti jadralnega padala
Če zaviramo približno 50%

A-37. Običajno ima jadralno padalo razreda A-B najmanjše propadanje pri naslednjem načinu letenja :
rahlo zavrto
20-40 cm zavrto
nezavrto

A-38. Če leti jadralno padalo z minimalno hitrostjo :
je vzgon večji od upora
sta vzgon in upor enaka
je krilo maksimalno dopustno zavrto

A-39. Drsno število pove :
kako drsi jadralno padalo
kakšno je razmerje med preleteno vodoravno razdaljo in izgubljeno višino
kakšno je razmerje med Vh in vpadnim kotom

A-40. Kakšno fineso ima jadralno padalo, ki v mirnem ozračju iz 600 m relativne višine preleti razdaljo 4,2 km ?
6
7
1:4

A-41. Jadralno padalo preleti razdaljo 1800 m v brezveterju pri višinski razliki 300 m. Kako daleč preleti isto jadralno padalo pri višinski razliki 2100 m ?
12,6 km
4,8 km
5,3 km

A-42. Če je lastna hitrost jadralnega padala 34 km/h in piha čelni veter 17 km/h :
se drsno razmerje podvoji
se drsno razmerje razpolovi
se drsno razmerje zmanjša za 17 %

A-43. Katera hitrost je lastna hitrost letenja ?
Hitrost gibanja glede na okoliški zrak
Hitrost gibanja glede na tla
Hitrost vetra

A-44. Katera hitrost je najvažnejša za letenje ?
Potovalna hitrost
Hitrost letenja glede na okoliški zrak
Hitrost vetra

A-45. Če leti pilot jadralno padalo nezavrto :
je v turbulentnem zraku bolj dovzetno za zapiranja
obstaja nevarnost, da bo pilota prehitelo
Je v turbulentnem zraku manj dovzetno za zapiranja

A-46. S kakšno hitrostjo naj teoretično leti pilot v termičnem dviganju, da bo dosegel maksimalno dviganje ?
Z minimalno hitrostjo
S hitrostjo najboljše finese
S hitrostjo minimalnega propadanja

A-47. Kakšne zavoje naj dela pilot v šibkih širokih termičnih dviganjih ?
Z obojestranskim zaviranjem in nagibom s težo popolnoma nazaj
Jadralno padalo vodi v zavoj z manjšo hitrostjo in blagim nagibom telesa
Z močnim zaviranjem na notranji strani in brez nagiba s težo

A-48. Večja krilna obremenitev povzroči :
višji tlak v krilu, večjo trim hitrost, večje propadanje, povečano odzivnost krila
bolj varno izvedbo ušes in manjši vpadni kot
večjo stabilnost in odpornost na zapiranja in manjšo horizontalno hitrost

A-49. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na hitrost ?
Hitrost se zmanjša
Hitrost se poveča
Ne vpliva

A-50. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na maksimalno hitrost ?
Hitrost se zmanjša
Hitrost se poveča
Hitrost ostane ista

A-51. Težji piloti letijo z enakim jadralnim padalom v primerjavi z lažjimi piloti :
enako hitro
pri čelnem vetru počasneje
hitreje

A-52. Kakšna je lahko maksimalna krilna obremenitev tandemskega jadralnega padala pri vzletu ?
Največ 20 kg preko predpisane obremenitve s strani proizvajalca
220 kg
Tolikšna, kot jo določi proizvajalec

A-53. Kolikšna je krilna obremenitev v normalnem letu pri tandemskem jadralnem padalu, kadar je maksimalno obremenjeno ?
Okoli 5 kg/m2
3,9 kg/m2
Nič večja kot pri enosedem jadralnem padalu, ker ima večjo površino

A-54. Ali je tandemsko jadralno padalo lažje vodljivo od jadralnega padala za eno osebo ?
Da, saj večja površina padala pomeni boljšo vodljivost
Ne, saj zahteva upravljanje večjega padala več energije
Da, saj večji razpon padala pomeni boljšo vodljivost

A-55. Sile, ki se pojavijo med letom na krmilnih vrvicah na tandemskem jadralnem padalu, so :
enake kot na enosedem jadralnem padalu
manjše kot na enosedem jadralnem padalu
večje kot na enosedem jadralnem padalu, predvsem pa je odvisno od obremenitve krila

A-56. Obremenitev vrvic in krila tandemskega jadralnega padala je pri spirali in drugih ekstremnih manevrih :
za 20% večja na celotno konstrukcijo glede na enosedo jadralno padalo
večja samo na vrvice, krilo pa je večje od enosedega jadralnega padala, zato je obremenitev na krilo enaka
precej večja kakor pri enosedem jadralnem padalu

A-57. Upor jadralnega padala sestavlja :
upor trenja
tlačni (oblikovni) upor in induciran upor
a) in b) je pravilno

A-58. Zaradi izenačevanja tlaka na koncih krila nastane :
upor trenja
inducirani upor
površinski upor

A-59. Krila z večjo vitkostjo imajo:
manjši induciran upor
večji induciran upor
nimajo več induciranega upora

A-60. Nihalna stabilnost pomeni :
stabilnost jadralnega padala po prečni in vzdolžni osi
stabilnost jadralnega padala pri zlomu vzgona
stabilnost jadralnega padala po navpični - vertikalni osi

A-61. Pri nenadnih sunkih vetra in pri letu v območje z močnimi termičnimi dviganji nastane moment, ki povzroči močna nihanja okoli :
vzdolžne osi jadralnega padala
prečne osi jadralnega padala
a) in b) je pravilno

A-62. Upor telesa se pri naraščajoči hitrosti letenja pri istem vpadnem kotu povečuje :
linearno (premočrtno) s hitrostjo
s kvadratom hitrosti
ostaja približno enak

A-63. Upor, ki ga povzroča obtekajoči zrak, se glede na povečanje površine krila pri isti hitrosti poveča :
s kvadratom
polovično
linearno (premočrtno)

A-64. Letenje v zavoju pomeni :
manjše propadanje
enako propadanje
večje propadanje

A-65. Katera dodatna sila deluje, za razliko od letenja naravnost, na jadralno padalo pri zavijanju ?
Centrifugalna sila
Zavojni upor
Poteg krmilnih vrvic

A-66. Kaj se dogaja s krilno obremenitvijo v zavoju glede na normalen let ?
Obremenitve ostanejo nespremenjene
Obremenitve na krilo se v zavoju zaradi centrifugalne sile vedno povečajo, stopnja obremenitve pa je odvisna od nagiba in intenzivnosti zavoja
Obremenitve na krilo se v zavoju povečajo samo pri ostrih zavojih

A-67. Kakšen radijus ima tandemsko jadralno padalo v zavoju ?
Manjši radijus zavoja kot enosedo jadralno padalo
Večji radijus zavoja kot enosedo jadralno padalo
Radijus zavoja ostane nespremenjen

A-68. Vzletni prostor moram izbrati tako, da :
je zaščiten od vetra
če naenkrat zapiha hrbtni veter lahko še vzletimo
je dovolj velik in omogoča varno prekinitev vzleta

A-69. Kakšno naj bo vzletišče za vzlet tandemskega jadralnega padala s smučmi ?
Ravna strmina zmernega naklona, z možnostjo prekinitve
Ni pomembno, ker je vzlet s smučmi enostaven
Ni pomembno, če imamo čelni veter

A-70. Pilot tandemskega jadralnega padala mora pred poletom poskrbeti za varno izpeljavo poleta, tako, da :
ima na vzletišču dovolj pomočnikov in da odstrani iz bližine vzletišča posameznike, ki so nervozni pri opazovanju priprav za tandemski polet
pred njegovim poletom vzleti čimveč jadralnih padalcev, da s tem ugotovi,če bosta s potnikom lahko jadrala
je dobro seznanjen z vremenskimi pogoji, da s potnikom opravi posvet o poteku vzleta, leta in pristanka, ter da izbere varno vzletišče z dolgim iztekom in možnostjo prekinitve vzleta

A-71. Kakšen nastop mora imeti pilot tandemskega jadralnega padala do potnika ?
Pilot ne sme kazati znakov vznemirjenosti, potniku mora razložiti potek leta in razložiti postopek vzletanja in pristajanja
Odnos pilota do potnika nima posebnega vpliva
Pilot tandemskega jadralnega padala mora potniku povedati svoje letalske izkušnje, da si pridobi avtoriteto

A-72. Kako naj se pilot tandemskega jadralnega padala obnaša do potnika ?
Razloži mu potek dogajanja, vremenske razmere in odgovori mu na vsa zastavljena vprašanja
Pove potniku kaj in kako naj dela in mu naroči, da mora biti tiho, da ga ne bo motil med samim poletom
Potniku mora prepovedati gledati med letom na tla, ker mu lahko postane slabo

A-73. Kdaj se izvaja pregled 5 kontrolnih točk ?
Ko je jadralno padalo položeno in vrvice razpletene
Tik pred vzletom, ko je pilot pripravljen na vzlet
Preden si pilot namesti letalni sedež

A-74. Na kaj mora biti pozoren pilot tandemskega jadralnega padala pri kontroli vrvic na vzletišču ?
Na temeljit pregled vrvic, pilot mora biti pozoren, da ne pride do vozlanja in zatikanja vrvic med seboj, kar se lahko pojavi predvsem na raztičiščih vrvic pri večji debelini vrvic
Ni nobene nevarnosti zatikanja in vozlanja vrvic
Pilot tandemskega jadralnega padala preveri vrvice preden zloži jadralno padalo na pristajalnem prostoru, na vzletišču pa opravi ponoven hiter pregled, preden se pripne na krilo

A-75. Ali sedeži in pripetišča vplivajo na varnost letenja s tandemskim jadralnim padalom ?
Ne vplivajo, na varnost vpliva le pilot
Vplivajo, ker pravilna konstrukcija prepreči nihanja pri vzletu in omogoča dober pilotov pregled med letom
Vpliv je zanemarljiv

A-76. Kakšen naj bo vrstni red pripetja na glavno pripetišče pri letenju s tandemskim jadralnim padalom ?
Vrstni red ni pomemben
Pilot najprej pripne potnika
Najprej se pripne pilot

A-77. Kam pripnemo lažjega potnika, če imamo na A-distančniku dve različno oddaljeni zanki ?
Na zanko, ki je dlje od glavnega pripetišča
Na zanko, ki je bližje glavnemu pripetišču
Ni pomembno, to je vseeno

A-78. Na pripetiščih distančnikov tandemskega jadralnega padala poišče pilot razmerje vpetja tako, da bo pri vzletu prvi v zraku :
pilot
potnik
pilot in potnik istočasno

A-79. Kaj mora pilot tandemskega jadralnega padala tik pred vzletom še zadnjič preveriti ?
Pravilna vpetja potnika in pilota na sedežih in distančnikih, pravilno vpetje reševalnega padala, veter in zračni prostor
Pomembno je samo to, da je ugoden veter in zračni prostor prost
Preverjanje ni potrebno, saj smo to storili že preden smo pripeli sebe in potnika na jadralno padalo

A-80. Pilot tandemskega jadralnega padala mora potniku posebej povdariti pred vzletom :
da lahko sede v sedež takoj, ko začuti dvig nosilnih trakov
da teče samo naravnost, ker bi drugače zmedel pilota
da vzdržuje tempo teka in da prekmalu ne sede v sedež

A-81. Ukazi pilota, ki se uporabljajo med vzletom s tandemskim jadralnim padalom :
greva, teci, levo, desno, stop
teci, zaviraj, skoči, stop
greva, teci, pod kupolo, stop

A-82. Kako prekinem vzlet ?
Z močnim enostranskim potegom krmilne vrvice
Potegnem B linijo na eno strani
Z obojestranskim zaviranjem jadralnega padala

A-83. V normalnem termičnem dnevu naj leti pilot tandema jadralnega padala :
z lažjim potnikom v začetku popoldneva in s težjim potnikom pozno popoldne
s težjim potnikom v začetku popoldneva in z lažjim potnikom pozno popoldne
z lažjim in s težjim potnikom v začetku popoldneva

A-84. Zakaj je priporočljivo, da ima pri letenju s tandemskim jadralnim padalom potnik sedež s protektorjem oziroma zračno blazino ?
Ker se potnik ob pristanku pogosto sesede, ob tem je možnost poškodbe hrbtenice
Ker takšen sedež omogoča udobnejše sedenje
Ker pilot za potnikom lažje sedi

A-85. Kaj stori pilot takoj po pristanku ?
Preveri svojo opremo
Zabeleži svoj polet v knjižico letenja
Pobere svoje jadralno padalo in se umakne s pristajalnega prostora

A-86. Kako pristajam na pobočju ?
Vedno proti vetru
Prečno na pobočje
Po pobočju navzdol

A-87. Pri jadranju ob pobočju ne smem nikoli obračati :
proti pobočju
proti vetru
z vetrom

A-88. V turbulentnih razmerah mora pilot :
pospešiti hitrost letenja
s krmilnimi vrvicami aktivno spremljati položaj krila
nekoliko zavreti jadralno padalo in počakati, da turbulenca mine

A-89. Kakšno naj bo reševalno padalo za tandemske polete ?
Zadostujeta že dve normalni reševalni padali za solo letenje
Obvezno reševalno padalo za tandeme
Primerno je vsako reševalno padalo, ki ima vsaj 40 m2

A-90. Povprečne velikosti tandemskih reševalnih padal so :
35 m2
35 do 45 m2
od 45 do 55 m2

A-91. Kje morata biti pritrjena vpetna trakova reševalnega padala pri letenju s tandemskim jadralnim padalom ?
Na glavni pripetišči tandemskih trakov
Na pripetišči potnikovega sedeža
Na pripetišči pilotovega sedeža

A-92. Kje mora biti pripeto reševalno padalo pri tandemskem jadralnem padalu ?
Vedno na obeh ramenskih trakovih pilotovega sedeža
Na ramenih potnikovega sedeža
V vrh A-distančnika