M-01. Kako imenujemo zračni ovoj okoli zemeljske oble ?
Troposfera
Atmosfera
Stratosfera
M-02. Tropo-, strato-, mezo- in iono-sfera so :
podnebni pasovi
sloji atmosfere, našteti po višini od zemlje navzgor
področja, v katerih nastaja vreme
M-03. V katerem sloju atmosfere se dogajajo vremenski pojavi ?
V mezosferi
V stratosferi
V troposferi
M-04. Kolikšna je približno gostota zraka pri normalnih pogojih ?
1,2 kg/m3
12 kg/m3
2,2 kg/m3
M-05. Kolikšen je povprečen temperaturni gradient v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) :
1°C/100 m
0,65°C/100 m
0,80°C/100 m
M-06. Instrument za merjenje zračnega tlaka je :
higrometer
psihrometer
barometer
M-07. Kolikšen je približno zračni tlak na morski gladini ?
1 bar
1,2 bara
100 hPa
M-08. Kako se spreminja zračni tlak z naraščajočo višino ?
Ostaja nespremenjen
Pade na približno polovično vrednost na višini 5.500 m
Pade na polovično vrednost na višini približno 11.000 m
M-09. Kaj se dogaja z gostoto kisika v troposferi z naraščajočo višino ?
Ostaja nespremenjena
Pada
Odvisna je od tega, kako se spreminja zračni tlak
M-10. Katera sestavina zraka ima glavno vlogo pri meteoroloških pojavih ?
Dušik
Kisik
Vodna para
M-11. Izraz "rosišče" pomeni :
točko temperature, od katere naprej vedno pride do pojava rose
točko temperature, do katere se mora ohladiti zrak, da postane nasičen z vlago, ki jo vsebuje
razliko med dejansko temperaturo zraka in temperaturo izparevanja
M-12. Zakaj v atmosferi nastanejo oblaki ?
Zaradi zraka, ki se dviga
Zaradi splošne cirkulacije zraka
Zaradi vlažnega zraka, ki se dviga in se ohladi pod temperaturo rosišča
M-13. Količina vodne pare, ki jo lahko vsebuje zrak, je predvsem odvisna od :
rosišča
temperature
stabilnosti zraka
M-14. Pri katerih temperaturah lahko vsebuje zrak več vodne pare?
Hladnejši zrak lahko vsebuje več vodne pare
Ni odvisno od temperature
Toplejši zrak lahko vsebuje več vodne pare
M-15. Katera zračna masa je najbolj topla in vlažna ?
Kontinentalna polarna
Morska tropska
Kontinentalna tropska
M-16. Pri kateri spremembi agregatnega stanja se sprosti toplota in kako se sprememba imenuje ?
Plinasto v tekoče; kondenzacija
Trdno v plinasto; sublimacija
Tekoče v trdno; kondenzacija
M-17. Zrak, ki se dviga po suhi adiabati (npr. zrak, ki se dviga pod bazo oblaka) se ohlaja za :
1,5°C/100 m
0,5°C/100 m
1°C/100 m
M-18. Zrak, ki se dviga po nasičeni adiabati (dvigajoči zrak v oblaku) se ohlaja za :
0,5°C/100 m
1°C/100 m
2°C/300 m
M-19. Kaj je katabatni veter ?
Veter, ki piha po hribu navzgor zaradi segrevanja tal
Veter, ki piha po hribu navzdol zaradi ohlajanja pobočja
Vzgornik
M-20. V kateri smeri rotirajo zračne mase na severni polobli v ciklonu in v anticiklonu ?
Vedno od severa proti jugu
Smer rotacije je odvisna od letnega časa
V ciklonu (področje nizkega zračnega tlaka) rotirajo v nasprotno smer urnega kazalca, v anticiklonu (področje visokega pritiska) pa v smeri urnega kazalca
M-21. Naraščajoča količina oblačnosti, padavine, razpadanje oblačnosti, naraščanje zračnega tlaka je značilno zaporedje za :
prehod fronte
krepitev anticiklona
dotok suhega zraka
M-22. Kje se nahajajo velika področja dvigajočih se zračnih mas ?
V anticiklonih
V ciklonih in anticiklonih
V ciklonih
M-23. Kje se zračne mase spuščajo in kakšno je tam stanje atmosfere ?
V anticiklonu; stabilno stanje
V ciklonu; labilno stanje
V inverziji
M-24. Posledica spuščanja zračnih mas v poletnem anticiklonu je :
segrevanje zraka, izginjanje inverzije, tvorba oblakov
nastanek inverzije sesedanja (subsidenčna inverzija), ohlajanje zraka, tvorba oblakov
segrevanje zraka, nastanek inverzije sesedanja (subsidenčna inverzija), razpad oblakov
M-25. Kateri neugodni vremenski pogoji so značilni za zimski anticiklon ?
Prizemna megla ali dvignjena megla (inverzija)
Velika horizontalna področja s plohami
Slaba vidljivost zaradi snežnih ploh
M-26. Na kateri razdalji pred prihajajočo toplo fronto se praviloma pojavijo prvi cirostratusi in altostratusi ?
60-80 km
100-120 km
400-800 km
M-27. Pojav cirusne oblačnosti ponavadi pomeni prihod :
Hladne fronte
Tople fronte
Nevihtne fronte
M-28. Kakšen veter ponavadi piha v naših krajih pred prihodom fronte z zahoda ?
Jugozahodnik
Severovzhodnik
Vzhodnik
M-29. Kako se pri topli fronti gibljeta topel in hladen zrak ?
Topel zrak se nariva na hladen zrak
Hladen zrak drsi nad toplim zrakom
Hladen zrak se podriva pod topel zrak
M-30. Kako se pri hladni fronti gibljeta topel in hladen zrak ?
Hladen zrak drsi nad toplim zrakom
Hladen zrak se dviguje nad toplim zrakom
Hladen zrak se podriva pod topel zrak
M-31. Kateri vremenski pojav je poleti najbolj značilen za hladno fronto ?
Rahel dež
Nevihte in plohe
Megla
M-32. Kateri oblaki so posebej značilni za hladno fronto ?
Kumulonimbusi
Stratusi
Nimbostratusi
M-33. Kateri so visoki oblaki?
Cirus, cirostratus, cirokumulus
Nimbostratus, stratus
Kumulus, stratus
M-34. Kateri od navedenih oblakov so vedno sestavljeni iz ledenih kristalov ?
Stratus, kumulus
Cirostratus, cirokumulus
Nimbus,stratokumulus
M-35. Oblaki, ki se pojavljajo na srednjih višinah, so :
Stratus, stratokumulus
Cirostratus, cirokumulus
Altokumulus, altostratus
M-36. Katera od naslednjih vrst oblakov se razteza skozi vse tri nivoje troposfere ?
CI - cirusi
ST - stratusi
CB – kumulonimbusi
M-37. Mesta valovnih dviganj za gorskimi grebeni lahko označujejo oblaki lečaste oblike, ki jih
imenujemo tudi :
lentikularisi
trombasti oblaki
rotorni oblaki
M-38. Oblaki v katerih je turbulenca najmočnejša so :
kumulusi
kumulonimbusi
nimbostratusi
M-39. Kateri so tisti oblaki, iz katerih ni pričakovati padavin ?
CI - cirusi
CB - kumulonimbusi
NS – nimbostratusi
M-40. Pri kateri vrsti oblakov lahko pričakujemo padavine v obliki neviht ?
ST - stratusi
SC - stratokumulusi
CB - kumulonimbusi
M-41. Kaj od navedenega je merilo stabilnosti atmosfere ?
Zračni tlak
Vertikalni temperaturni gradient
Hitrost vetra
M-42. Kakšno oblačnost in vreme lahko pričakujemo poleti v vlažni in labilni zračni masi ?
Vertikalni razvoj oblačnosti, nevihtni oblaki, plohe in nevihte
Plastovita, sklenjena oblačnost, slaba vidljivost, občasno rosenje
Dolgotrajne padavine iz plastovite, sklenjene oblačnosti
M-43. Vlažno in nestabilno zračno maso prepoznamo v poletnem času po :
kumulusnih oblakih in plohah
slabi vidljivosti in mirnem ozračju
stratusnih oblakih in enakomernih padavinah
M-44. Kaj je temperaturna inverzija ?
Dobra vidljivost v spodnjih slojih ozračja in slaba vidljivost na višini
Naraščanje temperature z višino
Padec temperature z višino
M-45. Značilnost temperaturne inverzije je :
Stabilno ozračje
Nestabilno ozračje
Pobočni vzgorniki
M-46. Zakaj nastane talna inverzija ?
Zrak se ponoči v najnižji plasti zaradi ohlajanja tal ohladi
Zrak se pri spuščanju ob tleh segreje
Zrak se zaradi vetra ohladi
M-47. Posledica česa je veter ?
Gravitacije
Razlik v zračnem pritisku
Vrtenja zemlje
M-48. Kaj v letalstvu pomeni oznaka 270/5 :
Zahodni veter s hitrostjo 5 km/h
Vzhodni veter s hitrostjo 5 kt
Zahodni veter s hitrostjo 5 kt
M-49. Približno koliko je 20 vozlov ?
30 km/h
10 km/h
36 km/h
M-50. Približno koliko vozlov je 45 km/h ?
25 kt
15 kt
20 kt
M-51. 10 vozlov je približno :
5 m/s
15 milj/h
36 km/h
M-52. Oblaki vrste lentikularis so pokazatelj :
močnih termičnih dviganj
orografskih valov in močnega vetra
šibkega vetra v višinah
M-53. Kaj je fen ?
Toplejši spuščajoč, turbulenten veter na zavetrni strani gorske pregrade, ki je posledica prisilnega dviga, kondenzacije in padavin na privetrni strani
Topel dvigajoč veter, ki je posledica segrevanja zraka ob pobočju
Hladen katabatni veter
M-54. Turbulenca lahko nastane v prosti atmosferi :
kadar hitrost vetra z višino počasi narašča
kadar se hitrost vetra z višino ne spreminja
kadar se hitrost ali smer vetra z višino močno spreminja
M-55. Kaj je termični vzgornik ?
Prisilno dviganje zraka ob hribu
Dvigajoč segreti zrak
Prisilno segrevanje zraka
M-56. Kaj je pobočni vzgornik ?
Prisilno dviganje zraka ob hribu proti kateremu piha veter
Prisilno dviganje zraka pod oblakom
Veter, ki piha na zavetrni strani hriba navzgor
M-57. Katera od naštetih področij se najhitreje segrevajo ?
Gozdovi
Vodne površine
Suha travnata področja
M-58. Termika se najpogosteje pojavi nad :
temnejšimi, suhimi področji
temnejšimi, mokrimi področji
svetlimi, suhimi področji
M-59. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje ogrevajo ?
45 stopinj
30 stopinj
90 stopinj
M-60. Intenzivnost termičnega vzgornika je v največji meri odvisna od :
intenzivnosti segrevanja zraka nad tlemi in temperaturnega gradienta
zračnega tlaka
vlažnosti zraka
M-61. Kaj velja za zavetrno termiko ?
Je relativno mirna
Nastane na zavetrni strani hriba in je turbulentna
Je manj turbulentna kot termika na privetrni strani hriba
M-62. Pri dobrem termičnem dnevu piha veter v zaprtih alpskih dolinah :
odvisno od prevladujočega vetra na višini
po dolini navzgor
po dolini navzdol
M-63. Kateri oblaki so posledica termične konvekcije ?
Altokumulusi lentikularisi
Nimbostratusi
Kumulusi
M-64. Katera vrsta oblakov nastane na nebu kot posledica močnega segrevanja tal ?
Stratusi
Kumulusi
Nimbostratusi
M-65. Kaj razumemo pod izrazom suha (modra) termika ?
Termiko brez razvoja kumulusnih oblakov
Termiko z do 3/8 razvojem kumulusnih oblakov
Modro nebo med dvema nevihtnima oblakoma
M-66. Kdaj lahko najverjetneje pričakujemo termične nevihte spomladi in poleti ?
Zgodaj zjutraj, če je atmosfera stabilna
Okoli 11. ure dopoldne
Popoldne in proti večeru, če je atmosfera labilna
M-67. Dopoldne so se razvili kumulusi, popoldne pa je nebo z njimi že močno prekrito. V takšnem primeru moramo najbolj verjetno računati na :
razširitev kumulusov v stratuse
razvoj kumulusov v kumulonimbuse in pojav neviht
razpad kumulusov in pojav modre termike
M-68. Kateri je najbolj nevaren pojav pri letenju v bližini nevihte ?
Statična elektrika
Bliskanje
Turbulenca in močan zvrtinčen veter pri tleh
M-69. Kako močna dviganja so lahko v nevihtnem oblaku ?
Do 5 m/s
Do 2 m/s
Več kot 25 m/s
M-70. Na kaj lahko naletimo, če nas posrka v kumulonimbus ?
Močno turbulenco, močne zaledenitve, močna dviganja, pojav hipoksije in kasneje izgubo zavesti na večjih višinah, iluzije, podhladitve
Samo močno turbulenco
Samo močna dviganja
M-71. Kje se pojavlja turbulenca, ko jadramo v termičnem dviganju ?
Na robu termičnega stebra v območju med dvigajočim in spuščajočim se zrakom
V centru termičnega dviganja
Ko naredimo cel zavoj lahko pridemo v turbulenco prejšnjega zavoja
M-72. Kaj lahko pričakujemo pri izhodu iz močnega termičnega dviganja ?
Miren prehod v območje spuščajočega se zraka
Nič posebnega
Turbulenco in močno propadanje
M-73. Ali lahko pričakujemo turbulenco v jasnem vremenu nad ravnimi površinami kjer ni ovir ?
Ne
Lahko, kadar hitrost vetra z višino močno narašča ali na robovih termičnih dviganj
Samo na robovih termičnih dviganj
M-74. Kaj je potrebno storiti, ko na horizontu opazimo modro črnino in vidimo, da se nam počasi približuje nevihta ?
Izvedemo manever za hitro spuščanje in hitro pristanemo
Jadramo še naprej in opazujemo razvoj in smer nevihte
Jadramo še naprej in čakamo da se nam nevihta približa, nato izvedemo manever za hitro spuščanje in hitro pristanemo
M-75. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki je obrnjeno proti J, če piha šibak do zmeren vzhodni veter ? Vzletišče je gozdna poseka.
Mirno ozračje takoj po vzletu
Zanos v levo stran
Turbulentno ozračje takoj po vzletu
M-76. Na kaj moramo biti pripravljeni, ko pristajamo na majhen travnik z veliko ovirami, kadar piha veter ?
Na mirno ozračje, saj je veliko ovir in se zato moč vetra zmanjša
Na turbulenco blizu tal in možnost deformacije krila
Na laminaren tok zraka
M-77. Kaj lahko pričakujemo na pristajalnem prostoru, ki ima v bližini ovire (krošnje dreves, hiše, itd.), piha pa zmeren veter ?
Nič posebnega
Šibko turbulenco, ki ne predstavlja nobene nevarnosti
Turbulentno ozračje blizu tal
M-78. Kaj velja za dinamično jadranje na pobočnem vzgorniku ?
Brez nevarnosti lahko letimo tudi takrat, ko je hitrost vetra enaka hitrosti jadralnega padala
Z višino hitrost vetra ponavadi narašča, na to moramo biti pozorni
Vedno lahko pristanemo nazaj na vzletišču ali na vrhu pobočja
M-79. Kaj lahko pričakujemo na zavetrni strani hriba, kadar piha močnejši veter ?
Vzgornik
Termična dviganja
Močan rotor z območji spuščajočega se zraka
M-80. Ali lahko letimo varno na severni strani Karavank kadar piha jugozahodni veter ?
Lahko letimo varno brez problema, saj smo na zavetrni strani
Letenje na zavetrni strani je izjemno nevarno, saj letimo v rotornih conah
Lahko letimo varno, ker na severni strani ni termike
M-81. Na širšem delu doline piha veter s hitrostjo 4 m/s. Kaj lahko pričakujemo na področjih, kjer se dolina zoži ?
Porast hitrosti vetra zaradi efekta šobe
Hitrost vetra se ne spremeni, saj zoženje doline ne vpliva na moč vetra
Pričakujemo lahko močna termična dviganja
