Print

LETALSKA METEOROLOGIJA - (M)

M-01. Kako imenujemo zračni ovoj okoli zemeljske oble ?



M-02. Tropo-, strato-, mezo- in iono-sfera so :



M-03. V katerem sloju atmosfere se dogajajo vremenski pojavi ?



M-04. Kolikšna je približno gostota zraka pri normalnih pogojih ?



M-05. Kolikšen je povprečen temperaturni gradient v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) :



M-06. Instrument za merjenje zračnega tlaka je :



M-07. Kolikšen je približno zračni tlak na morski gladini ?



M-08. Kako se spreminja zračni tlak z naraščajočo višino ?



M-09. Kaj se dogaja z gostoto kisika v troposferi z naraščajočo višino ?



M-10. Katera sestavina zraka ima glavno vlogo pri meteoroloških pojavih ?



M-11. Izraz "rosišče" pomeni :



M-12. Zakaj v atmosferi nastanejo oblaki ?



M-13. Količina vodne pare, ki jo lahko vsebuje zrak, je predvsem odvisna od :



M-14. Pri katerih temperaturah lahko vsebuje zrak več vodne pare?



M-15. Katera zračna masa je najbolj topla in vlažna ?



M-16. Pri kateri spremembi agregatnega stanja se sprosti toplota in kako se sprememba imenuje ?



M-17. Zrak, ki se dviga po suhi adiabati (npr. zrak, ki se dviga pod bazo oblaka) se ohlaja za :



M-18. Zrak, ki se dviga po nasičeni adiabati (dvigajoči zrak v oblaku) se ohlaja za :



M-19. Kaj je katabatni veter ?



M-20. V kateri smeri rotirajo zračne mase na severni polobli v ciklonu in v anticiklonu ?



M-21. Naraščajoča količina oblačnosti, padavine, razpadanje oblačnosti, naraščanje zračnega tlaka je značilno zaporedje za :



M-22. Kje se nahajajo velika področja dvigajočih se zračnih mas ?



M-23. Kje se zračne mase spuščajo in kakšno je tam stanje atmosfere ?



M-24. Posledica spuščanja zračnih mas v poletnem anticiklonu je :



M-25. Kateri neugodni vremenski pogoji so značilni za zimski anticiklon ?



M-26. Na kateri razdalji pred prihajajočo toplo fronto se praviloma pojavijo prvi cirostratusi in altostratusi ?



M-27. Pojav cirusne oblačnosti ponavadi pomeni prihod :



M-28. Kakšen veter ponavadi piha v naših krajih pred prihodom fronte z zahoda ?



M-29. Kako se pri topli fronti gibljeta topel in hladen zrak ?



M-30. Kako se pri hladni fronti gibljeta topel in hladen zrak ?



M-31. Kateri vremenski pojav je poleti najbolj značilen za hladno fronto ?



M-32. Kateri oblaki so posebej značilni za hladno fronto ?



M-33. Kateri so visoki oblaki?



M-34. Kateri od navedenih oblakov so vedno sestavljeni iz ledenih kristalov ?



M-35. Oblaki, ki se pojavljajo na srednjih višinah, so :



M-36. Katera od naslednjih vrst oblakov se razteza skozi vse tri nivoje troposfere ?



M-37. Mesta valovnih dviganj za gorskimi grebeni lahko označujejo oblaki lečaste oblike, ki jih imenujemo tudi :



M-38. Oblaki v katerih je turbulenca najmočnejša so :



M-39. Kateri so tisti oblaki, iz katerih ni pričakovati padavin ?



M-40. Pri kateri vrsti oblakov lahko pričakujemo padavine v obliki neviht ?



M-41. Kaj od navedenega je merilo stabilnosti atmosfere ?



M-42. Kakšno oblačnost in vreme lahko pričakujemo poleti v vlažni in labilni zračni masi ?



M-43. Vlažno in nestabilno zračno maso prepoznamo v poletnem času po :



M-44. Kaj je temperaturna inverzija ?



M-45. Značilnost temperaturne inverzije je :



M-46. Zakaj nastane talna inverzija ?



M-47. Posledica česa je veter ?



M-48. Kaj v letalstvu pomeni oznaka 270/5 :



M-49. Približno koliko je 20 vozlov ?



M-50. Približno koliko vozlov je 45 km/h ?



M-51. 10 vozlov je približno :



M-52. Oblaki vrste lentikularis so pokazatelj :



M-53. Kaj je fen ?



M-54. Turbulenca lahko nastane v prosti atmosferi :



M-55. Kaj je termični vzgornik ?



M-56. Kaj je pobočni vzgornik ?



M-57. Katera od naštetih področij se najhitreje segrevajo ?



M-58. Termika se najpogosteje pojavi nad :



M-59. Pod katerim kotom glede na tla mora sijati sonce, da se tla najhitreje ogrevajo ?



M-60. Intenzivnost termičnega vzgornika je v največji meri odvisna od :



M-61. Kaj velja za zavetrno termiko ?



M-62. Pri dobrem termičnem dnevu piha veter v zaprtih alpskih dolinah :



M-63. Kateri oblaki so posledica termične konvekcije ?



M-64. Katera vrsta oblakov nastane na nebu kot posledica močnega segrevanja tal ?



M-65. Kaj razumemo pod izrazom suha (modra) termika ?



M-66. Kdaj lahko najverjetneje pričakujemo termične nevihte spomladi in poleti ?



M-67. Dopoldne so se razvili kumulusi, popoldne pa je nebo z njimi že močno prekrito. V takšnem primeru moramo najbolj verjetno računati na :



M-68. Kateri je najbolj nevaren pojav pri letenju v bližini nevihte ?



M-69. Kako močna dviganja so lahko v nevihtnem oblaku ?



M-70. Na kaj lahko naletimo, če nas posrka v kumulonimbus ?



M-71. Kje se pojavlja turbulenca, ko jadramo v termičnem dviganju ?



M-72. Kaj lahko pričakujemo pri izhodu iz močnega termičnega dviganja ?



M-73. Ali lahko pričakujemo turbulenco v jasnem vremenu nad ravnimi površinami kjer ni ovir ?



M-74. Kaj je potrebno storiti, ko na horizontu opazimo modro črnino in vidimo, da se nam počasi približuje nevihta ?



M-75. Kaj lahko pričakujemo na vzletišču ki je obrnjeno proti J, če piha šibak do zmeren vzhodni veter ? Vzletišče je gozdna poseka.



M-76. Na kaj moramo biti pripravljeni, ko pristajamo na majhen travnik z veliko ovirami, kadar piha veter ?



M-77. Kaj lahko pričakujemo na pristajalnem prostoru, ki ima v bližini ovire (krošnje dreves, hiše, itd.), piha pa zmeren veter ?



M-78. Kaj velja za dinamično jadranje na pobočnem vzgorniku ?



M-79. Kaj lahko pričakujemo na zavetrni strani hriba, kadar piha močnejši veter ?



M-80. Ali lahko letimo varno na severni strani Karavank kadar piha jugozahodni veter ?



M-81. Na širšem delu doline piha veter s hitrostjo 4 m/s. Kaj lahko pričakujemo na področjih, kjer se dolina zoži ?