Print

OSNOVE AERODINAMIKE IN MEHANIKA LETENJA (TEORIJA LETENJA) - (A)

A-01. Katero telo ima pri enakem čelnem preseku in enaki hitrosti dotekajočega zraka najmanjši upor ?



A-02. Katero telo ima največji upor pri enakem čelnem prerezu ?



A-03. Laminaren tok zraka opišemo :



A-04. Kako se oblikuje krilo jadralnega padala ?



A-05. V kateri točki prijemlje sila teže ?



A-06. Upor deluje v smeri :



A-07. Katera sila deluje v drsnem letu nasproti sile teže ?



A-08. Kaj razumemo kot drsni kot ?



A-09. Kako imenujemo silo, ki je posledica sile vzgona in sile upora ?



A-10. Vzgon deluje :



A-11. Pod kakšnim kotom deluje vzgon glede na smer dotekajočega zraka ?



A-12. Kateri od naštetih dejavnikov je za velikost vzgona nepomemben ?



A-13. Kako se porazdeli vzgon po kupoli ?



A-14. Pri jadralnem padalu obteka zračni tok krilo na zgornji strani :



A-15. Vzgon krila jadralnega padala nastane zaradi :



A-16. Katera trditev glede vzgona je pravilna ?



A-17. Katera razdelitev sil vzgona na ukrivljenem nesimetričnem profilu je pravilna ?



A-18. Kje na jadralnem padalu prevladuje podtlak ?



A-19. Debelejši-višji profili imajo :



A-20. Kaj dosežemo s krajšanjem sprednjih nosilnih vrvic ?



A-21. Katera trditev je pravilna pri uporabi pospeševalnika :



A-22. Kaj velja pri uporabi pospeševalnika ?



A-23. Kaj pomeni, če so zadnje vrvice ( D- linija) jadralnega padala skrajšane ?



A-24. Kaj se lahko zgodi, če se A in B nosilne vrvice z uporabo podaljšajo ?



A-25. Kam se pomika prijemališče vzgona, ko povečujemo vpadni kot ?



A-26. Pri počasnem letenju povečujemo vpadni kot, zato :



A-27. Nevarnost prekinitve vzgona je posebno velika pri :



A-28. Kaj je nevarno, kadar predolgo močno zaviramo :



A-29. Pri popolnem zlomu vzgona :



A-30. Kaj lahko poveča tendenco jadralnega padala k stabilnemu prevlečenemu letu ?



A-31. Kaj se lahko zgodi, če so krmilne vrvice nastavljene 40 cm prekratko ?



A-32. Kaj je posledica 15 cm predolgo nastavljenih zavor ?



A-33. Iz polare hitrosti jadralnega padala lahko razberemo :



A-34. V polarnem diagramu je točka najmanjšega propadanja (Priloga št. 1) :



A-35. Katera točka je točka najboljše finese (Priloga št. 1)



A-36. Kdaj dosežemo hitrost najboljšega planiranja pri jadralnih padalih razreda A-B ?



A-37. Običajno ima jadralno padalo razreda A-B najmanjše propadanje pri naslednjem načinu letenja :



A-38. Če leti jadralno padalo z minimalno hitrostjo :



A-39. Drsno število pove :



A-40. Kakšno fineso ima jadralno padalo, ki v mirnem ozračju iz 600 m relativne višine preleti razdaljo 4,2 km ?



A-41. Jadralno padalo preleti razdaljo 1800 m v brezveterju pri višinski razliki 300 m. Kako daleč preleti isto jadralno padalo pri višinski razliki 2100 m ?



A-42. Če je lastna hitrost jadralnega padala 34 km/h in piha čelni veter 17 km/h :



A-43. Katera hitrost je lastna hitrost letenja ?



A-44. Katera hitrost je najvažnejša za letenje



A-45. Če leti pilot jadralno padalo nezavrto :



A-46. S kakšno hitrostjo naj teoretično leti pilot v termičnem dviganju, da bo dosegel maksimalno dviganje ?



A-47. Kakšne zavoje naj dela pilot v šibkih širokih termičnih dviganjih ?



A-48. Večja krilna obremenitev povzroči :



A-49. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na hitrost ?



A-50. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na maksimalno hitrost ?



A-51. Težji piloti letijo z enakim jadralnim padalom v primerjavi z lažjimi piloti :



A-52. Upor jadralnega padala sestavlja :



A-53. Zaradi izenačevanja tlaka na koncih krila nastane :



A-54. Krila z večjo vitkostjo imajo:



A-55. Nihalna stabilnost pomeni :



A-56. Pri nenadnih sunkih vetra in pri letu v območje z močnimi termičnimi dviganji nastane moment, ki povzroči močna nihanja okoli :



A-57. Upor telesa se pri naraščajoči hitrosti letenja pri istem vpadnem kotu povečuje :



A-58. Upor, ki ga povzroča obtekajoči zrak, se glede na povečanje površine krila pri isti hitrosti poveča :



A-59. Letenje v zavoju pomeni :



A-60. Katera dodatna sila deluje, za razliko od letenja naravnost, na jadralno padalo pri zavijanju ?



A-61. Kaj se dogaja s krilno obremenitvijo v zavoju glede na normalen let ?



A-62. Vzletni prostor moram izbrati tako, da :



A-63. Kdaj se izvaja 5 kontrolnih točk ?



A-64. Moje jadralno padalo ima cca. 40 cm dolgo razpoko v 3. celici. Ali lahko kljub temu poletim ?



A-65. Kako prekinem vzlet ?



A-66. Pri jadranju ob pobočju ne smem nikoli obračati :



A-67. Kaj stori pilot takoj po pristanku ?



A-68. Kako pristajam na pobočju ?



A-69. Močno zategnjena - prekratka prsna vez letalnega sedeža :



A-70. V turbulentnih razmerah mora pilot :



A-71. Z izrazom »twist« v jadralnem padalstvu označujemo :