Print

Slovenian open 2020

 

Žal bo report tekme zelo kratek, saj je bila zaradi slabega vremena predčasno zaključena in je bil izpeljan samo en task zato je bila posledično tudi tekma neveljavna.

No letošnja tekma Slovenian open kategorije FAI 2, ki naj bi štela za Slovensko in Nemško državno prvenstvo, se je odvijala v Tolminu. Vremenska napoved že pred samim tekmovanjem je bila zelo kilava. V Tolminu vzhodni veter, pri nas v Vipavski dolini burja kar ni in ni popustila, vztrajala je cel teden.

Prvi dan se kljub slabi napovedi tekmovalci napolnjeni z optimizmom odpravimo na Lijak kjer bi imeli prvi task in kjer naj bi bila burja zaradi specifične geografske lokacije vzletišča le nekoliko šibkejša. Task commitee sestavi kratek task razmeram primeren, malo grebenčkanja, malo ravnine in to je to. Tekmovalci se začenjamo pripravljati na štartu, nekateri že poletijo v zrak nakar opazimo da je bilo stanje kakšnih 200m višje in stran od grebena povsem drugačno kot na vzletišču, zato se hitro sestane Safety commitee in task odpovejo zaradi varnosti, saj 120 padal v »enem« stebru razbitem zaradi burje ni najbolj prijetno sploh pa varno.

 

Drugi dan konvoj kombijev s piloti odpelje na Kobalo ker je bil pred nami lep sončen dan z rahlim vzhodnikom. Organizator pripravi zelo zanimiv lep task dolg 73km.  Štartni cilinder so nam postavili v vasi Kneža z radijem 6km tako da je bilo dovolj prostora za vseh 115 pilotov v zraku. Nekateri smo se razporedili in nabirali višino nad Kobiljo glavo, drugi so se pomaknili bolj severozahodno nad »tolminski triglav« tretji severno v hribovje Vogla. No Kobilja glava je bila slaba odločitev, stebri so bili šibki in tako sem štartal skoraj pri najnižjih. Pognali smo se proti naslednji točki ki je bila vas Drežnica z radijem 1km. Tukaj je bilo možnih več različnih poti, majhna peščica se je odpravila po hribih (Tolminski Kuk -> Rdeči rob -> Krn) kar se je izkazalo za zelo hitro linijo, saj so hribi takrat že lepo delali. Sam sem se odločil tako kot se nas je večina Iz Kobilne proti Mrzlemu vrhu, tam smo nabrali višino in odleteli proti Rdečemu robu in naprej proti Krnu in preskok v Drežnico. Od tam naprej smo morali odleteti proti Kuku, velika večina nas je naredila enako potezo, iz Drežnice se odpravili preko »planice« kjer smo nabrali višino da smo prišli do točke in nazaj na greben Mrzlega vrha od tam smo se z maksimalno višino podali proti Tolminskemu Migavcu in od tam po grebenu skoraj do Žabijskega Kuka, ta predel je bil malo siten za letenje, vsaj zame ker nisem vedel kaj naj pričakujem. Oblake je prelivalo čez hribe iz severne strani na južno, mi smo leteli na južni strani (se pravi nekako v rotorjih), na srečo je bilo sončno vreme in so bila pobočja lepo segreta in se je ob njih dalo leteti. Od tam pa nazaj proti Kobariškemu stolu. Tu ni bilo druge poti kot letenje po hribih, najprej je bilo potrebno nabrati nekaj višine da se je priletelo do Rdečega roba, potem smo se pa tam priklopili na greben in ob njem leteli vse do Krna, tam so nekateri lepo leteli direktno na Kobariški stol, jaz sem moral tam še zavrteti par krogov da sem pridobil malo višine in se odpravil čez dolino na Stol. Ko priletim do tja pa nastane drama, Kobariški Stol ni delal, nekako sem na dinamiki nabral višino grebena cca1100m za naslednjo obratno točko, ki je bila v sredini doline vas Staro selo z radijem 400m. Obrnem točko in odletim direktno nazaj proti grebenu, žal zelo zelo nižji kot sem mislil da bom cca 700m. In borba za obstanek v zraku se prične, ob grebenu je šlo samo lepo počasi navzdol, jadranja na dinamiki ni bilo več, stebra nobenega več, ampak predam se tudi ne, odvržem ves možen vodni balast iz sedeža in drsam ob pobočju naprej, nakar naletim na balonček katerega za nič na svetu ne izpustim. Vključim vse možne senzorje na telesu za centriranje stebrov in ga zahaklam haha in JEES ratalo mi ga je povrteti do višine grebena in še par metrov čez, saj smo potrebovali toliko višine za naslednjo točko ki je vila Kanin z radijem 8km tako da je segal nekako do Srpenice. Dotaknem točko in se priklopim na greben Krasjega vrha, kateri je bil balzam za letenje. Stisnem se ob greben tako da letim samo naravnost in naberem višino kolikor se je da do Krasjega Vrha, tam naredim še par obratov in let proti cilju kampu Gabrje, vmes se je bilo potrebno še dotakniti točke Livek z radijem 2km in nato poln gas škripec do škripca v cilj.

 

 

Rezultati taska:

Overall

  1. Ulrich Prinz GER
  2. Jože Molek SLO
  3. Tilen Ceglar SLO

EN-C

  1. Kay Kuhne GER
  2. Michael Dreher GER
  3. Nick Petrič SLO

EN-B

  1. Miha Kavčič SLO
  2. Robby Loeltgen GER
  3. Melanie Tcaciuc GER

 

Nick Petrič