Print Email OSNOVE AERODINAMIKE IN MEHANIKA LETENJA (TEORIJA LETENJA) - (A) 26 September 2017 A-01. Katero telo ima pri enakem čelnem preseku in enaki hitrosti dotekajočega zraka najmanjši upor ? Ravna ploščaKroglaProfil krila A-02. Katero telo ima največji upor pri enakem čelnem prerezu ? Ravna ploščaKroglaAerodinamično telo A-03. Laminaren tok zraka opišemo : zračni delci se gibljejo po praktično vzporednih potehzračni delci se gibljejo po zvrtinčenih potehzračni delci se gibljejo v nasprotni smeri od dotekajočega zraka A-04. Kako se oblikuje krilo jadralnega padala ? Je posledica podtlaka nad kupoloJe posledica nadtlaka pod kupoloJe posledica nadtlaka v kupoli A-05. V kateri točki prijemlje sila teže ? V težišcuV zastojni tockiV središcu A-06. Upor deluje v smeri : vzgonarelativnega zračnega tokasile teže A-07. Katera sila deluje v drsnem letu nasproti sile teže ? UporVzgonRezultanta aerodinamičnih sil A-08. Kaj razumemo kot drsni kot ? Je kot med tetivo profila in smerjo relativnega zračnega tokaJe kot med tetivo profila in horizontalno ravnino oziroma podlagoJe kot med smerjo letenja in horizontalno ravnino A-09. Kako imenujemo silo, ki je posledica sile vzgona in sile upora ? RAS (rezultanta aerodinamičnih sil)Sila težeTeža A-10. Vzgon deluje : nasproti sile teženasproti sile uporapravokotno na silo upora A-11. Pod kakšnim kotom deluje vzgon glede na smer dotekajočega zraka ? 180 stopinj45 stopinj90 stopinj A-12. Kateri od naštetih dejavnikov je za velikost vzgona nepomemben ? Lastna hitrostHitrost vetraGostota zraka A-13. Kako se porazdeli vzgon po kupoli ? Največji del ga je na prednji tretjini kupoleNajvečji del ga je na zadnji tretjini kupoleEnakomerno se porazdeli po kupoli A-14. Pri jadralnem padalu obteka zračni tok krilo na zgornji strani : z večjo hitrostjo, posledica je podtlakz manjšo hitrostjoenako hitrostjo A-15. Vzgon krila jadralnega padala nastane zaradi : obtekanja zraka okrog krilaizpodrinjenega zrakamejne plasti A-16. Katera trditev glede vzgona je pravilna ? Vzgon nastaja le na zgornji strani krilaVzgon se enakomerno porazdeli po celem krilu Vzgon nastaja kot posledica nadtlaka na spodnji strani in podtlaka na zgornji strani krila A-17. Katera razdelitev sil vzgona na ukrivljenem nesimetričnem profilu je pravilna ? 1/3 nadtlak na zgornji strani, 2/3 podtlak na spodnji strani2/3 podtlak na zgornji strani, 1/3 nadtlak na spodnji strani2/3 nadtlak na zgornji strani, 1/3 podtlak na spodnji strani A-18. Kje na jadralnem padalu prevladuje podtlak ? Pod krilomNa zgornji strani krilaV krilu A-19. Debelejši-višji profili imajo : majhen vzgon pri visokih hitrostihvelik vzgon pri nizkih hitrostihmanjši upor pri trim hitrosti A-20. Kaj dosežemo s krajšanjem sprednjih nosilnih vrvic ? Vpadni kot se zmanjša, jadralno padalo leti hitrejeVpadni kot se spremeni, jadralno padalo leti počasnejePri vzletanju krilo ne bo imelo tendence prehitevanja A-21. Katera trditev je pravilna pri uporabi pospeševalnika : poveča se hitrost in dolet, zmanjša se nadtlak v kupolilastna hitrost jadralnega padala je večja, poveča se prečna stabilnostpovečajo se horizontalna hitrost, propadanje in tendenca zapiranja A-22. Kaj velja pri uporabi pospeševalnika ? Jadralno padalo leti zaradi večje hitrosti bolj stabilnoJadralno padalo je bolj občutljivo za zapiranjaObstaja večja nevarnost prevlečenega leta A-23. Kaj pomeni, če so zadnje vrvice ( D- linija) jadralnega padala skrajšane ? Nastavljeni vpadni kot krila je povečan, spremenjena je oblika profila, obstoja možnost prekinitve vzgonaJadralno padalo leti hitrejeDviganje jadralnega padala je lažje A-24. Kaj se lahko zgodi, če se A in B nosilne vrvice z uporabo podaljšajo ? Jadralno padalo lahko gre v prevlečen let in v njem ostaneUporaba pospeševalnika ni dovolj učinkovitaTežko naredimo full stall A-25. Kam se pomika prijemališče vzgona, ko povečujemo vpadni kot ? Ostane na istem mestuSe pomika proti zadnjemu robu profilaSe pomika proti prednjemu robu profila A-26. Pri počasnem letenju povečujemo vpadni kot, zato : se upor povečujeupor se ne spreminjaaerodinamične sile se zmanjšajo A-27. Nevarnost prekinitve vzgona je posebno velika pri : močno zavrtem krilu in velikih vpadnih kotihpopuščenih krmilnih vrvicahhitrem letenju A-28. Kaj je nevarno, kadar predolgo močno zaviramo : pri pristajanju jadralno padalo ne bo dovolj zavrtolahko pride do odtrganja zračnega toka (prevlečen let, full-stall)v pristanku bomo imeli nizko horizontalno hitrost A-29. Pri popolnem zlomu vzgona : vzgona ni, horizontalna hitrost je nič, tlak v krilu padevertikalna hitrost se močno povečaa) in b) je pravilno A-30. Kaj lahko poveča tendenco jadralnega padala k stabilnemu prevlečenemu letu ? Vlažno ali mokro kriloPovečana propustnost blaga, podaljšane A in B nosilne vrvicea) in b) je pravilno A-31. Kaj se lahko zgodi, če so krmilne vrvice nastavljene 40 cm prekratko ? Vzlet ni mogočJadralno padalo leti prepočasi, vpadni kot je močno povečan, možnost zloma vzgonaVzlet je mogoč samo na položnem vzletišču A-32. Kaj je posledica 15 cm predolgo nastavljenih zavor ? Potrebni so bolj globoki potegi krmilnih vrvicHitrost letenja je premajhnaVzlet ni mogoč A-33. Iz polare hitrosti jadralnega padala lahko razberemo : maksimalni nagib v kroženjuhorizontalno hitrost in vertikalno hitrost pri različnih vpadnih kotihdopustno največjo hitrost A-34. V polarnem diagramu je točka najmanjšega propadanja (Priloga št. 1) : BAC A-35. Katera točka je točka najboljše finese (Priloga št. 1) BDC A-36. Kdaj dosežemo hitrost najboljšega planiranja pri jadralnih padalih razreda A-B ? Kadar letimo s 25% uporabo pospeševalnikaPri »trim« hitrosti jadralnega padalaČe zaviramo približno 50% A-37. Običajno ima jadralno padalo razreda A-B najmanjše propadanje pri naslednjem načinu letenja : rahlo zavrto20-40 cm zavrtonezavrto A-38. Če leti jadralno padalo z minimalno hitrostjo : je vzgon večji od uporasta vzgon in upor enakaje krilo maksimalno dopustno zavrto A-39. Drsno število pove : kako drsi jadralno padalokakšno je razmerje med preleteno vodoravno razdaljo in izgubljeno višinokakšno je razmerje med Vh in vpadnim kotom A-40. Kakšno fineso ima jadralno padalo, ki v mirnem ozračju iz 600 m relativne višine preleti razdaljo 4,2 km ? 671:4 A-41. Jadralno padalo preleti razdaljo 1800 m v brezveterju pri višinski razliki 300 m. Kako daleč preleti isto jadralno padalo pri višinski razliki 2100 m ? 12,6 km4,8 km5,3 km A-42. Če je lastna hitrost jadralnega padala 34 km/h in piha čelni veter 17 km/h : se drsno razmerje podvojise drsno razmerje razpolovise drsno razmerje zmanjša za 17 % A-43. Katera hitrost je lastna hitrost letenja ? Hitrost gibanja glede na okoliški zrakHitrost gibanja glede na tlaHitrost vetra A-44. Katera hitrost je najvažnejša za letenje Potovalna hitrostHitrost letenja glede na okoliški zrakHitrost vetra A-45. Če leti pilot jadralno padalo nezavrto : je v turbulentnem zraku bolj dovzetno za zapiranjaobstaja nevarnost, da bo pilota prehiteloJe v turbulentnem zraku manj dovzetno za zapiranja A-46. S kakšno hitrostjo naj teoretično leti pilot v termičnem dviganju, da bo dosegel maksimalno dviganje ? Z minimalno hitrostjoS hitrostjo najboljše fineseS hitrostjo minimalnega propadanja A-47. Kakšne zavoje naj dela pilot v šibkih širokih termičnih dviganjih ? Z obojestranskim zaviranjem in nagibom s težo popolnoma nazajJadralno padalo vodi v zavoj z manjšo hitrostjo in blagim nagibom telesaZ močnim zaviranjem na notranji strani in brez nagiba s težo A-48. Večja krilna obremenitev povzroči : višji tlak v krilu, večjo trim hitrost, večje propadanje, povečano odzivnost krilabolj varno izvedbo ušes in manjši vpadni kotvečjo stabilnost in odpornost na zapiranja in manjšo horizontalno hitrost A-49. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na hitrost ? Hitrost se zmanjšaHitrost se povečaNe vpliva A-50. Kako vpliva povečanje krilne obremenitve na maksimalno hitrost ? Hitrost se zmanjšaHitrost se povečaHitrost ostane ista A-51. Težji piloti letijo z enakim jadralnim padalom v primerjavi z lažjimi piloti : enako hitropri čelnem vetru počasnejehitreje A-52. Upor jadralnega padala sestavlja : upor trenjatlačni (oblikovni) upor in induciran upor a) in b) je pravilno A-53. Zaradi izenačevanja tlaka na koncih krila nastane : upor trenjainducirani uporpovršinski upor A-54. Krila z večjo vitkostjo imajo: manjši induciran uporvečji induciran upornimajo več induciranega upora A-55. Nihalna stabilnost pomeni : stabilnost jadralnega padala po prečni in vzdolžni osistabilnost jadralnega padala pri zlomu vzgonastabilnost jadralnega padala po navpični - vertikalni osi A-56. Pri nenadnih sunkih vetra in pri letu v območje z močnimi termičnimi dviganji nastane moment, ki povzroči močna nihanja okoli : vzdolžne osi jadralnega padalaprečne osi jadralnega padalaa) in b) je pravilno A-57. Upor telesa se pri naraščajoči hitrosti letenja pri istem vpadnem kotu povečuje : linearno (premočrtno) s hitrostjos kvadratom hitrostiostaja približno enak A-58. Upor, ki ga povzroča obtekajoči zrak, se glede na povečanje površine krila pri isti hitrosti poveča : s kvadratompolovičnolinearno (premočrtno) A-59. Letenje v zavoju pomeni : manjše propadanjeenako propadanjevečje propadanje A-60. Katera dodatna sila deluje, za razliko od letenja naravnost, na jadralno padalo pri zavijanju ? Centrifugalna silaZavojni uporPoteg krmilnih vrvic A-61. Kaj se dogaja s krilno obremenitvijo v zavoju glede na normalen let ? Obremenitve ostanejo nespremenjeneObremenitve na krilo se v zavoju zaradi centrifugalne sile vedno povečajo, stopnja obremenitve pa je odvisna od nagiba in intenzivnosti zavojaObremenitve na krilo se v zavoju povečajo samo pri ostrih zavojih A-62. Vzletni prostor moram izbrati tako, da : je zaščiten od vetrače naenkrat zapiha hrbtni veter lahko še vzletimoje dovolj velik in omogoča varno prekinitev vzleta A-63. Kdaj se izvaja 5 kontrolnih točk ? Ko je jadralno padalo položeno in vrvice razpleteneTik pred vzletom, ko je pilot pripravljen na vzletPreden si pilot namesti letalni sedež A-64. Moje jadralno padalo ima cca. 40 cm dolgo razpoko v 3. celici. Ali lahko kljub temu poletim ? DaNeLe pri zadostnem čelnem vetru A-65. Kako prekinem vzlet ? Z močnim enostranskim potegom krmilne vrvicePotegnem B linijo na eno straniZ obojestranskim zaviranjem jadralnega padala A-66. Pri jadranju ob pobočju ne smem nikoli obračati : proti pobočjuproti vetruz vetrom A-67. Kaj stori pilot takoj po pristanku ? Preveri svojo opremoZabeleži svoj polet v knjižico letenjaPobere svoje jadralno padalo in se umakne s pristajalnega prostora A-68. Kako pristajam na pobočju ? Vedno proti vetruPrečno na pobočjePo pobočju navzdol A-69. Močno zategnjena - prekratka prsna vez letalnega sedeža : poveča možnost rotacije okrog navpičniceoteži krmarjenje s prenosom težea) in b) je pravilno A-70. V turbulentnih razmerah mora pilot : pospešiti hitrost letenjas krmilnimi vrvicami aktivno spremljati položaj krilanekoliko zavreti jadralno padalo in počakati, da turbulenca mine A-71. Z izrazom »twist« v jadralnem padalstvu označujemo : močno nihanje okrog vzdolžne osinavitje vrvicnačin vzvratnega vzleta s prekrižanimi rokami Facebook Twitter